SPOROČILA ZA MEDIJE  

Planinska zveza Slovenije je naslednica Slovenskega planinskega društva, ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v vrtnem salonu pri Maliču v Knafljevem prehodu v Ljubljani, kjer je sedaj blagovnica Nama. Prvi predsednik društva je bil Fran Orožen. Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je 130 let kasneje podobno, kot je bilo ob nastanku: gojiti slovensko planinsko izročilo, izvajati prostovoljsko delo in širiti planinstvo kot način življenja. »Planinci se s ponosom spominjamo prehojene poti naše organizacije. Vzklila je iz ljubezni do gora in hkrati kot izraz upora proti njihovemu ponemčevanju. V silnem zanosu, še v Avstro-Ogrski monarhiji, so planinci označevali poti, rasle so prve koče, izhajati je pričel Planinski vestnik. Vse do prve vojne, ki je vzela mnoga življenja in pustila številne brazgotine tudi v gorah in nepravično odrezala velik kos slovenskega nacionalnega ozemlja. Po vojni je Slovensko planinsko društvo vložilo ogromno energije v obnovo koč in gradnjo poti, članstvo je raslo, mladi Skalaši pa so se usmerili predvsem v alpinizem, posneli so tudi prve slovenske filme. In nato znova vojna, s številnimi žrtvami. Po vojni, na temelju izročila SPD in Skale, nastane nova planinska organizacija, Planinska zveza Slovenije. Planinstvo postane ena najbolj množičnih športnih dejavnosti, s športnim vrhom v alpinizmu in športnem plezanju, z uspehi svetovne ravni,« je v govoru izpostavil predsednik PZS Jože Rovan.

Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v svojem govoru prav tako poudaril izjemni prispevek planinstva pri oblikovanju temeljev slovenskega naroda. »Temelje za to, da imamo danes lastno državo, so namreč že v 19. stoletju postavljali tudi prvi planinci in alpinisti. Osebnosti, kot so Jakob Aljaž, dr. Julius Kugy, dr. Henrik Tuma in Franc Kocbek ter njihovi sodelavci so bili vizionarji, tudi njim gre zasluga, da v grbu zastave naše države Slovenije ponosno stoji Triglav. Simbol svobodoljubnosti, pokončnosti in nezlomljivosti našega naroda. Iskrena hvala Planinski zvezi Slovenije in njenim predhodnikom za ta pomemben in neizbrisljiv prispevek k zgodovini slovenskega naroda in Republike Slovenije. Naša zgodovinska dolžnost je, da še naprej podpiramo razvoj planinstva, planinskih društev, domov in planinskih poti.« Dodal je, da je bo ministrstvo poleg podpore prenove planinskih domov in visokogorskih centrov vzpostavilo tudi sistemsko financiranje vzdrževanja planinskih poti. »Letos in v prihodnjem letu bomo Planinski zvezi Slovenije ter njenim društvom skupaj z markacisti namenili 800 tisoč evrov za vzdrževanje in označevanje planinskih poti ter za usposabljanje markacistov.«

PZS je nosilka in izvajalka številnih programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, športne plezalce, trenerje in vaditelje športnega plezanja ter inštruktorje vseh vrst. V zvezo so vključeni svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost in tekmovalni športi, kot so športno plezanje, tekmovalno ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija.

70 let Slovenske planinske poti

V letu 2023 70-letnico obstoja praznuje tudi najstarejša planinska vezna pot v Sloveniji in ena najstarejših tovrstnih poti na svetu, Slovenska planinska pot. Leta 1953 je PZS na pobudo zagnanega mariborskega ljubitelja gora Ivana Šumljaka odprla »Slovensko planinsko tranzervzalo št.1«, v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva pri nas. O priljubljenosti poti pričuje količina več kot 200 tisoč prodanih planinskih dnevnikov ter da je pot, dolgo 617,4 kilometre, v celoti prehodilo skoraj 11 tisoč planincev.

Planinska društva upravljajo 179 planinskih koč, zavetišč, bivakov in učnih središč s skoraj 7400 ležišči in več kot 10.000 sedišči. Postojanke za utrujene planince so posejane po gorah in hribih celotne Slovenije.

Gore so bile vedno navdih posamezniku, kot tudi planinski organizaciji, zato je predsednik Rovan v svojem zaključnem delu govora izpostavil nujnost spoštovanja narave. »Nebrzdan ekonomski razvoj nas je kot družbo prignal na rob, zato spoznavamo nujnost trajnostnega razvoja, vse bolj se zavedamo okoljskih omejitev. Planinci smo se v preteklosti izkazali kot varuhi naravnega okolja in tej zavezi želimo slediti tudi vnaprej. S primernim samoomejevanjem pri planinskih aktivnostih, z vzornim vzdrževanje poti, z energetsko in okoljsko posodobitvijo koč. Pri slednjem pričakujemo pomoč države, kajti v gorah se kljub pomembnemu prispevku prostovoljnega dela čisti ekonomski račun pač ne izide.«

Pod koncept in režijo prireditve ob 130-letnici Planinske zveze Slovenije, ki je ob odlomkih prvega slovenskega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga sodoben, svež in živ pogled nazaj, sta se podpisali Nuša Komplet Peperko in Ajda Tomazin. Podobno kot je predsednik Rovan izpostavil nujnost varovanja gorskega sveta, so bile za zaključek prireditve povzete besede iz Častnega kodeksa slovenskih planicev. »Naravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo, zatorej s spoštljivo ljubeznijo do vsega, kar je s tem povezano.«

Spoštljiv in varen korak v gorah!