Preventivni nasveti pred nesrečami, prva pomoč v gorah in priprave na poletno planinsko sezono
Gore privlačijo številne pustolovce, navdušence nad naravo in ljubitelje aktivnosti v naravnem okolju. A vznemirljive avanture v gorah zahtevajo tudi posebno pozornost in skrb za varnost. Z namenom ozaveščanja javnosti o pomembnosti preventivnih ukrepov, znanju prve pomoči ter pripravah na poletno sezono v gorah, smo na Planinski zvezi Slovenije v sredo, 7. junija, organizirali novinarsko konferenco pri Planinskem domu na Jančah. Predstavili smo ključne nasvete in smernice za varnejšo planinsko izkušnjo.
Predstavnica Mladinske komisije PZS Klara Kavčič in strokovni sodelavec PZS in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi sta opozorila, da se je dolinsko hitro in zmedeno življenje žal prestavilo tudi v gore. Te pa ne dovolijo napak in norenja, zato je pomembna ustrezna priprava pred odhodom v gore.
Ponovimo nekaj pomembnih nasvetov:
Načrtujte: Preden se odpravite na planinski izlet, preučite svojo pot. Pozanimajte se o njeni težavnosti in dolžini. Vedno preverite vremensko napoved in razmere na poti in jih upoštevajte. Za načrtovanje uporabite tiskano planinsko karto in aplikacijo maPZS.
Oprema: Poskrbite, da imate s seboj primerno opremo za svoj izlet. Ta vključuje planinske čevlje, topla oblačila, brezalkoholno tekočino, zemljevid in kompas, prvo pomoč, naglavno svetilko in zaščito pred soncem.
Telesna in psihična priprava: Hoja v gore je fizično zahtevna. Poskrbite, da ste med letom v dobri telesni kondiciji. Za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo v visokogorju, težje vzpone si prihranite za poznejši del poletja, ko boste dobro uhojeni in bolje telesno pripravljeni.
Spoštujte naravo: Upoštevajte, da so gore dom številnih živali in rastlin, ki živijo v zahtevnem okolju. Smeti odnesite v dolino. Smeti so tudi olupki od banan in agrumov. Glasna glasba in kričanje v gorah nimata svojega mesta.
Bodite previdni: Pazite na padajoče kamenje, zlasti na strmih pobočjih. Bodite pozorni na nevarnosti, kot so nevihte in izčrpanost.
Obveščajte druge: Sporočite vam znani osebi, kam odhajate in kdaj načrtujete vrnitev, da bo v primeru nepričakovanih dogodkov obveščena o vaših težavah ter bo vedela, kje vas iskati.
Ostanite na označenih planinskih poteh: Sledite označenim potem in se s tem izognite nepotrebnemu tveganju na brezpotjih. V Sloveniji imamo 10 tisoč kilometrov markiranih in vzdrževanih planinskih poti in ni razloga, da iščete brezpotja, destinacije, ki so na neki način rezervirane za alpiniste z izkušnjami, na primer poti do določenih bivakov. Bivaki niso objekti za turistično spanje, ampak izhod v sili za izkušene planince.
Za vse obiskovalce gora smo v Planinski zvezi Slovenije dopolnili zgibanko Varneje v gore, z napotki in usmeritvami, da ne bi prišlo do nesreče. Za tiste, ki jih zanima več, pa so vse informacije tudi na spletni strani www.varneje.pzs.si.
Poudarki letošnje planinske sezone
V gorah je zapadlo precej snega, ki se bo marsikje obdržal še dolgo v poletje. Tako lahko pridemo do dela planinske poti, ki bo nekaj metrov pokrita s trdim, pomrznjenim snegom. Takšen predel lahko prečimo le, če je ta na ravnini in ni možnosti zdrsa. V primeru naklonine pa le s pomočjo cepina in derez. Sicer obrnimo.
Svetujemo tudi uporabo planinske oz. alpinistične čelade. Ob zdrsu je prva stvar, ki udari ob tla, glava, in če ni primerno zaščitena, lahko pride do hudih poškodb. Čelada je priporočljiva predvsem tam, kjer poti potekajo pod stenami, saj je sploh v začetku planinske sezone veliko zapadlega kamenja. Svetujemo jo tudi na planinskih poteh, kjer je veliko obiskovalcev.
Čelada naj bo vedno pravilno zapeta - ne preveč in ne premalo. V prvem primeru tišči in ovira prekrvavitev, v drugem pa se močno zmanjša učinkovitost pri padcu ali stranskem udarcu. (foto Matjaž Šerkezi)
Čelada mora imeti oznako UIAA in CE, kar pomeni, da je primerna za uporabo v gorah in ne sme biti starejša od petih let. Pomembna je tudi pravilna namestitev čelade na glavo.
Čelade med hojo ne jemljemo z glave. Lahko se nam izmuzne iz rok ali pa ravno takrat od nekod pade kamen.Čelade ne smemo nikoli barvati ali nanjo lepiti nalepk, ker to vpliva na kemično zgradbo zunanje lupine, se pravi na njene fizikalne lastnosti. No, kakšna nalepka za spomin ne bo škodila, vendar naj ne bo lupina cela prelepljena. (foto Matjaž Šerkezi)
Ključno je tudi pravilno pridobivanje informacij o določenem planinskem izletu ali turi. Informacije o poti morajo biti preverjene in objektivne. »Dobimo jih lahko na preverjenih spletnih portalih, kot je spletna stran Planinske zveze Slovenije ali v tiskanih planinskih vodnikih. Seveda so dobrodošle dodatne informacije z družbenih omrežij ali izkušnje posameznikov, se je pa treba zavedati, da gre v večini za subjektivne ocene v smislu - Kar je meni lahko, ni nujno tudi tebi oz. te bo spravilo v nevaren položaj,« je opozoril Matjaž Šerkezi in dodal. »V kolikor priprave v gore, hoje niste vešči in v primeru, da si želite zahtevnejše ture, si najemite gorskega vodnika ali planinskega vodnika. Z njim bo izlet varnejši. Vsekakor pa preverite njegove kompetence in usposobljenost.«
Od leve stojijo: Klara Kavčič, predstavnica Mladinske komisije PZS, Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS, Marjana Hostnik, gorska reševalka GRS Kamnik in predavateljica prve pomoči, Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije in planinska vodnica in Martin Šolar, podpredsednik PZS in inštruktor planinske vzgoje. (foto Barbara Gradič Oset)
Ko se odpravimo v gore, se nikoli ne moremo zanašati na to, da se nam ne bo zgodila nesreča. Ključnega pomena je, da smo pripravljeni in obvladamo osnove prve pomoči, saj nas to znanje lahko reši življenja. Izkušena gorska reševalka in predavateljica prve pomoči Marjana Hostnik je na novinarski konferenci prikazala postopke ukrepanja v nujnih primerih, kot so razne poškodbe. Poudarila je pomembnost znanja o temeljnih postopkih oživljanja, saj lahko hitra in pravilna intervencija reši življenje v gorskih razmerah. Postopki nudenja prve pomoči v gorah se ne razlikujejo bistveno od postopkov v drugih nesrečnih situacijah. Ključno pravilo pa je ostati miren in zbran ter ravnati z glavo.
Imobilizacija
Zlomi, zvini in izpahi nastanejo pri padcih in udarcih ali celo neprevidni hoji. Odprt zlom sterilno obvežemo, imobiliziramo dva sosednja sklepa, ker s tem zmanjšamo bolečine in možnost dodatnih poškodb mehkih tkiv. Ud rahlo dvignemo. Izpaha na terenu ne poskušamo naravnati, ud mobiliziramo. V primeru zvina poskrbimo za hladne obkladke in ud mobiliziramo.
Ustavitev krvavitve s kompresijsko obvezo
Krvavitev zaustavimo tako, da prek sterilnega povoja, čistega kosa blaga ali kosa oblačila močno pritisnemo neposredno na mesto krvavitve. Če je mogoče, poškodovani del telesa dvignemo nad raven srca. Vzdržujemo pritisk in napravimo kompresijsko obvezo: na sterilno gazo oz. material, ki smo ga pritisnili na krvaveče mesto, položimo cel povoj ali kakršenkoli drug večji zvitek, ki ga imamo na voljo, ter nato vse to s krožnimi zavoji drugega povoja čvrsto pritrdimo, da se krvavitev zaustavi. Če je mogoče, poškodovani ud namestimo v opornico ali trikotno ruto, ga dvignemo nad raven srca in poiščemo zdravniško pomoč.
Pri ugrizu strupene kače vidimo pikčasti ranici, oteklini, bolečino, modro rdeče lise po koži vzdolž mezgovnic, prisotni so tudi slabost, bruhanje, mrzlica, vrtoglavica, pospešeno dihanje in pulz ali celo znaki šoka. Ranici sterilno obvežemo, hladimo in ud mobiliziramo. Prizadeti naj miruje, poškodovani ud naj bo nižje od srca. Preverjamo pulz, barvo kože in splošno stanje.
Nudenje prve pomoči s pomočjo defibrilatorja v primeru nenadnega srčnega zastoja. (foto Barbara Gradič Oset)
Pri piku strupene žuželke svetujemo mirovanje in hladne obkladke. Lahko pride do alergije ali celo do akutne situacije.
Mladi pridružite se nam na taborih
Ker na mladih svet stoji, smo na novinarsko povabili tudi načelnico Mladinske komisije PZS (MK PZS) Ano Skledar. Leta 1956 je namreč PZS ustanovila Mladinsko komisijo in ji naložila skrb za vzgojo in izobraževanje mladih. Skupaj z mladinskimi odseki, ki delujejo v okviru planinskih društev, z različnimi akcijami skrbi za popularizacijo in kakovost planinstva, spodbuja mladinsko organiziranost in mladinsko delo ter usposablja strokovne kadre, ki delajo z mladimi. »Mladi se lahko pridružijo različnim aktivnostim društev kot tudi aktivnostim, ki jih ponuja Mladinska komisija PZS. Marsikdo ne ve, da se lahko v delovanje planinskih društev vključi tudi po končani osnovni šoli. Številna društva za dijake in študente ponujajo zanimive planinske izlete, zimske in poletne planinske šole ter številne druge različne aktivnosti. Tisti najbolj zagnani pa se lahko vpišejo v številne alpinistične šole, ki potekajo po Sloveniji. Številne aktivnosti ponuja tudi MK PZS. V letošnjem letu organiziramo mesečne pohode za dijake in študente (načeloma so namenjeni vsem do 30. leta). V poletnih mesecih organiziramo dijaški in študentski planinski tabor. Dijaški tabor letos poteka v Čezsoči med 19. in 26. avgustom 2023. Študentski tabor pa že tradicionalno poteka v Planinskem učnem središču Bavšica od 24. do 29. septembra 2023. Izvajamo tudi zimske in poletne šole varne hoje v hribe. Za vse informacije o prihajajočih dogodkih sledite FB in IG strani MK PZS ali pa obiščite našo spletno stran.«
Številna društva ponujajo za dijake in študente zanimive planinske izlete, zimske in poletne planinske šole ter številne druge različne aktivnosti. (arhiv MK)
Če ste bolj tekmovalnega duha, lahko veliko planinskega znanja pridobite s pomočjo različnih tekmovanj. MK PZS ob pomoči in organizaciji s številnimi društvi organizira tekmovanja orientacije ter Mladina in gore.
Na koncu novinarske je podpredsednik PZS Martin Šolar zbrane povabil, da se v soboto, 10. junija, pridružijo na Dnevu slovenskih planincev. Na Kalu nad Hrastnikom se obeta celodnevno planinsko dogajanje, doživetja za mlade planince, družine in odrasle, vodeni planinski in turnokolesarski izleti, plezanje na plezalnem stolpu, predstavitev gorskega reševanja, osrednja prireditev s sprevodom praporščakov planinskih društev, za vsakogar kaj zanimivega.
Tam bo na ogled tudi posebna »potujoča« razstava. Priljubljena vezna pot Slovenska planinska pot namreč letos slavi 70 let obstoja. Slovenski planinski muzej je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije odprl razstavo, ki je namenjena predstavitvi poti, življenja in znamenitosti na in ob njej.
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Od leve stojijo: Klara Kavčič, predstavnica Mladinske komisije PZS, Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS, Marjana Hostnik, gorska reševalka GRS Kamnik in predavateljica prve pomoči, Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije in planinska vodnica in Martin Šolar, podpredsednik PZS in inštruktor planinske vzgoje. (foto Barbara Gradič Oset)
Prijava
O avtorjih