Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija sta pod krovom projekta Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin v četrtek, 25. julija 2024, izpeljali novinarski planinski pohod na Orožnovo kočo z javnim potniškim prometom do izhodišča - z rednim avtobusom iz Ljubljane oz. vlakom z Jesenic, nato pa s turističnim kombijem iz Bohinjske Bistrice do Raven, od koder je številčna posadka zagrizla kolena do planinske koče pod Črno prstjo, ki jo je dosegla po dobrih dveh urah vožnje in dveh urah hoje od jutranjega štarta v prestolnici. Po novinarski konferenci so sestopili do Bohinjske Bistrice, kjer so se vkrcali na vlak do Jesenic in naprej do Ljubljane.
Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija v okviru projekta Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin spodbujata k večji uporabi JPP za obisk gora (foto Manca Ogrin)
Prekomerna individualna motorna prometna obremenitev je grožnja občutljivi gorski naravi, hkrati pa obiskovalcem zmanjšuje njihovo doživljajsko izkušnjo. Tako Planinska zveza Slovenije (PZS) kot CIPRA Slovenija (društvo za varstvo Alp) že vrsto let opozarjata na to problematiko, letos z aktualnim projektom Z JPP do dolin in peš do višin, ki ga sofinancirata Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. "Namen projekta je preko promocijskih aktivnosti in predstavitve obstoječih alternativ s spodbujanjem uporabe JPP do začetka planinskih izletov v dolini prispevati k zmanjševanju obremenitev okolja. V okviru kampanje smo izvedli aktivno novinarsko konferenco, organizirali bomo tri planinske izlete z JPP, izdelavo promocijskega videa, objave v tiskanih in digitalnih medijih in na družbenih omrežjih, vzpostavili delovno skupino podpornikov, izvedli usmeritve za strokovne delavce na področju planinstva in turizma, motivirali planinska društva za izvedbo planinskih izletov z JPP, nadgradili bomo spletno aplikacijo maPZS z gumbi postajališč JPP in povezavami do podatkov o voznih redih ter nadaljevali spremljanje obiska na območju Vršiča kot enega od bolj obremenjenih gorskih lokacij obiska," je cilje enoletnega projekta predstavil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.
Klemen Langus (Turizem Bohinj), Matej Gabrovec (GIAM), Gorazd Gorišek (Razširjena SPP), Katarina Žemlja (CIPRA), Deja Jakopič (uporabnica JPP), Martin Šolar (PZS), Franci Beguš (Orožnova koča) in Dušan Prašnikar (PZS) (foto Manca Ogrin)
Slovenija v zadnjih letih znova doživlja vse večjo rast turistov in nočitev, posledično pa je vse več individualnega motornega prometa. "Po podatkih Statističnega urada RS 86 odstotkov Slovencev za potovanje v prostem času uporabi avtomobil, hkrati pa tudi večina tujih turistov v Slovenijo prihaja z avtom. Tako so v glavni turistični sezoni v poletnem času prizori pretirane množice motornih vozil na alpskih cestah, v turističnih krajih, na končnih parkirnih mestih v alpskih dolinah in drugih območjih naravnih danosti in lepot," je širšo sliko prometne problematike v gorskih območjih orisal podpredsednik PZS Martin Šolar: "Zaradi prekomernega motornega prometa se ustvarjajo tudi zamude pri cestnem potniškem prometu. Žal ima javni potniški promet v Sloveniji še veliko pomanjkljivosti, a kljub temu so prakse, da se tudi pri obstoječem sistemu JPP da v gore iti trajnostno. S 1. julijem letos se je ponudba javnega medkrajevnega avtobusnega prometa s podelitvijo novih koncesij izboljšala med počitnicami in vikendi, s tem so tudi boljše možnosti za uporabo JPP za pot v hribe. Kot del rešitve so v poletnem času na pretežnem delu gorskega območja Slovenije organizirani dodatni prevozi javnega potniškega prometa, najbolj trajnostna oblika mobilnosti pa je uporaba JPP že od doma."
Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin, za pokušino iz Bohinjske Bistrice na Orožnovo kočo na Planini za Liscem pod Črno prstjo (foto Manca Ogrin)
CIPRA Slovenija je več kot desetletje izdajala brošuro Vozni redi v Alpah in pripravljala načrte umirjanja prometa v alpskih dolinah, planinska zveza pa je v letu 2023 sprejela pobudo Peš iz dolin do višin, ki je dolgoročna usmeritev PZS spodbujanja trajnostnega in okolju prijaznega obiska gora - s hojo, kolesarjenjem do izhodišč planinskih izletov, uporabo javnega potniškega prometa in sopotništvom oz. zapolnjevanjem mest v osebnih vozilih. "Z izbiro izhodišča in cilja planinskega izleta v dolini imamo priložnost doživeti in spoznati izbrani cilj od vznožja do vrha. Tak pristop je gorskemu okolju prijaznejši in tudi najbolj etičen. V okviru PZS se v naslednjih letih načrtuje urejanje začetkov planinskih poti s postajališč JPP, kar je bilo v preteklosti marsikje opuščeno," napoveduje Dušan Prašnikar s PZS, kjer so lani skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU zasnovali zbirko nizkoogljičnih izletov po Sloveniji. "V okviru projekta LIFE IP CARE 4CLIMATE smo pripravili spletno aplikacijo V hribe z javnim prevozom, v kateri je predstavljenih 40 planinskih izletov, ki so dostopni z javnim potniškim prometom in so razporejeni po večjem delu Slovenije, njihov potek pa je umeščen v informacijski sistem maPZS," je med drugim povedal Matej Gabrovec z GIAM, strokovnjak za javni potniški promet v Sloveniji.
Klemen Langus, Gorazd Gorišek, Matej Gabrovec, Martin Šolar, Katarina Žemlja, Dušan Prašnikar in Deja Jakopič v en glas: Z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin - je mogoče tudi pri nas, četudi ni vedno preprosto (foto Manca Ogrin)
Ogrodje JPP v Sloveniji predstavlja avtobusni prevoz in potovanje z vlakom. Katarina Žemlja, namestnica direktorice CIPRE Slovenija, je nanizala prednosti uporabe JPP: "Javni prevoz nudi varen, udoben in ugoden transport do mnogih izhodišč. Vožnja z JPP je manj stresna, uporabniki so lahko bolj sproščeni, začetek in konec ture sta lahko na drugi lokaciji, hkrati pa je tudi stroškovno dostopna, posebej ob koncih tedna in praznikih, ko velja 75-odstotni popust na vožnjo z avtobusom ali vlakom." Iskanje povezav JPP je na državni ravni možno prek preglednika voznih redov avtobusov in potniških vlakov v Sloveniji ali načrtovalca poti AtoB. Navedla je še, da so osnovnemu omrežju zaradi velikega obiska v poletni sezoni, predvidoma za čas julija in avgusta, na marsikaterem gorskem (in tudi preostalem) območju Slovenije lokalno ali regionalno organizirani dodatni javni prevozi, nekateri brezplačno, določeni pa proti plačilu. Nabor možnosti je predstavljen na spletni strani PZS.
_1.jpg "nk-z-jpp-do-dolin-in-pes-do-visin-foto-manca-ogrin (11)_1")
Poleg prometnega načrtovanja, izvajanja ukrepov in vlaganja v infrastrukturo je pri umirjanju prometa ključnega pomena tudi spreminjanje navad ljudi (foto Manca Ogrin)
Eden boljših primerov trajnostne mobilnosti v gorskih območjih Slovenije predstavlja Občina Bohinj, ki že desetletje nenehno nadgrajuje možnosti za mobilnost brez lastnega motornega vozila. "Rast turizma v zadnjih letih je prinesla dodaten pritisk motornega prometa na območje Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Pod največjim pritiskom so poleg turističnih središč, kot so Bohinj, Bled in Kranjska Gora, predvsem alpske doline, ki so izhodišča za obiskovanje visokogorja. Zavedajoč se te problematike, je bil že leta 2007 pripravljen načrt umirjanja prometa v Julijskih Alpah za območja Bohinja, Mangarta in Doline Vrat. Občina Bohinj je pozneje pripravila še Študijo zapor v Triglavskem narodnem parku," je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, in izpostavil tudi izzive pri umirjanju prometa: "Poleg prometnega načrtovanja, posledičnega izvajanja ukrepov in vlaganja v infrastrukturo, ki krepi tako imenovano intermodalnost, je ključnega pomena tudi spreminjanje navad ljudi. To je najbrž najtežji izziv, ko govorimo o umirjanju prometa v tem občutljivem območju."
Katarina Žemlja s CIPRE Slovenija je predstavila primere dobre prakse iz tujine, kjer velja omeniti BergBus v Nemčiji, ki vozi iz Münchna do Bavarskih Alp, plačljiv AlpenTaxi v Švici za doseganje izhodišč planinskih poti, ter brezplačni dopolnitvi JPP, kot sta npr. EMMI-Mobil in Rosi-Mobil v Nemčiji. Večina primerov dobrih praks je tako kot pri nas tudi v tujini sezonskih rešitev za zadnje kilometre na lokalni ravni, večjih, uspešnih sistemskih rešitev pa tudi v drugih alpskih regijah primanjkuje in se soočajo s podobnimi težavami kot mi.
Novinarska konferenca s predstavitvijo projekta Z JPP do dolin in peš do višin na Orožnovi koči pod Črno prstjo (foto Manca Ogrin)
"Eden izmed glavnih in ključnih izzivov obiska gora z JPP v Sloveniji je frekvenca voženj javnega potniškega prometa, saj mora biti ta dovolj velika, da ga lahko ljudje uporabljajo tako za vsakdanje opravke, kot za prostočasne dejavnosti, kot so izleti v gore. Čas potovanja z JPP se dodatno podaljša s prestopi, saj vožnje različnih linij med seboj niso primerno usklajene, če pa je čas čakanja primerno kratek, pa smo uporabniki zaradi stalnih zamud primorani izbirati varnejše prestopne časovne okvire, s čimer si podaljšamo čas potovanja in prestopanja," je aktualno stanje v Sloveniji kritično ocenila Katarina Žemlja. Izpostavila je še, da bi redne medkrajevne linije avtobusov v gorska območja morale imeti zgodnejše odhode. Zelo velik izziv predstavlja tudi dostopnost do informacij o alternativnih možnostih prihoda osebnemu avtomobilu, saj je v Sloveniji več ponudnikov JPP, vozni redi med seboj niso usklajeni, prav tako niso integrirane tudi vozovnice. Po njenih besedah predvsem v času glavne turistične sezone na določenih relacijah (npr. Bohinj-Ljubljana) prihaja do prenapolnjenih avtobusov, kar je razveseljivo, da je povpraševanje tako veliko, slabo pa je, ker se na prevoz ne moreš zanesti. "Poleg teh bolj organizacijskih pomanjkljivosti je treba nasloviti še socialno vključenost, saj morajo biti sistemi pravični in dostopni za vse. Predvsem pri nekaterih shuttle prevozih v času turistične sezone je možen nakup samo prek spleta - starejši si npr. ne znajo kupiti vozovnice prek spleta, lahko se ti izprazni baterija na telefonu ipd. Pri lokalnih alternativnih prevozih za dostop do izhodišč planinskih poti pa se pozablja na ekonomsko ranljivejše skupine, ki si zaradi pomanjkanja regionalnih linij JPP ne morejo privoščiti dragih parkirnin v kombinaciji s shuttle prevozi," je pristavila namestnica direktorice CIPRE Slovenija.
Kljub vsem izzivom je z dovolj odločenosti, načrtovanja, časa in prilagajanja mogoče izpeljati marsikaj. Mladinski odsek PD Kranj se na primer na svoje izlete in tabore pogosto odpravi z vlakom ali redno avtobusno linijo. Njihov rekord je celo 299 vseh udeležencev, torej mentorjev in otrok, na planinskem izletu, na katerega so se peljali z vlakom.
Tudi aktivna športnica Deja Jakopič je redna uporabnica JPP za v hribe. Ker jo je v zadnjih letih prevzel trail tek na daljše razdalje, se zelo rada odpravi na trening kar z vlakom ali avtobusom, čeprav bi bilo kakšno izhodišče hitreje in lažje dosegljivo z avtomobilom. "Na ta način opravim še kakšen kilometer več in imam dodaten izziv, včasih pa še dodatno motivacijo, da malo 'stopim na plin' in ujamem javni prevoz za nazaj domov, poleg tega pa se izognem gostemu prometu in težavam z iskanjem prostega parkirišča," je predstavila prednosti svoje odločitve, vidi pa še dovolj možnosti za izboljšave: "Menim, da je na področju uporabe javnega prevoza (tudi za izlete v hribe oziroma naravo) v Sloveniji še veliko manevrskega prostora za izboljšave - tako pri miselnosti prebivalstva, kot tudi pri sami organizaciji javnega prevoza, v smislu, da bi bil ta pogostejši, hitrejši in da bi bile različne oblike javnega prevoza medsebojno bolje integrirane."
Gorazd Gorišek in Franci Beguš s prenovljenim in dopolnjenim vodnikom Razširjena slovenska planinska pot, v katerem je med štirimi novimi cilji RSPP tudi Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo (foto Manca Ogrin)
Orožnova koča na Planini za Liscem pod Črno prstjo (PD Bohinjska Bistrica), sicer prva koča Slovenskega planinskega društva, ni bila naključno izbrana za prizorišče novinarske konference, saj oskrbnik Franci Beguš z 10-odstotnim popustom na hrano, pijačo in prenočitev nagradi obiskovalce, ki za obisk koče uporabijo javni prevoz najmanj iz Lesc, Jesenic ali Podbrda do Bohinjske Bistrice. Kot pravi, se je njegova pobuda najbolj prijela pri šolah, nekaterih planinskih društvih, Primorci pa so to možnost prevoza koristili že prej, ker jim je zaradi predora Bohinjska Bistrica tak način najbolj na roko. Ob tej priložnosti je PZS pozval, da bi se morala več dogovarjati s prevozniki za boljše povezave z JPP ob koncu tedna in glede na aktualne planinske potrebe, dolgoročno pa si želi, da bi čim več ljudi izbralo krožne ture, da bi bili bolje informirani o tovrstnih možnostih in da bi se o tem več govorilo v medijih.
Orožnova koča na Planini za Liscem je tudi ena od štirih novih točk Razširjene slovenske planinske poti, prenovljen in dopolnjen vodnik po kateri je predstavil njegov avtor Gorazd Gorišek: "Poleg Orožnove koče so novi cilji Razširjene slovenske planinske poti še Gradišče nad Stično z Lavričevo kočo, ob kateri je tudi cerkev sv. Miklavža, Koča pri Jelenovem studencu nad Kočevjem in soteska Pekel pri Borovnici. Nova izdaja vodnika s štirimi novimi cilji prinaša tudi posodobljene predstavitve in opise poti, osveženo fotografsko podobo, QR kode izhodišč in zemljevide z vrisano potjo izletov. Na notranji strani platnic je tudi zemljevid Slovenije z označenimi cilji Razširjene slovenske planinske poti." Vodnik je prava zbirka idej za vse, ki želijo prekrižariti Slovenijo na enega najzanimivejših načinov - peš! Tudi z javnim potniškim prometom do dolin in peš do višin: "Do več kot polovice izhodišč za Razširjeno SPP se lahko pripeljemo z JPP, tako z vlakom kot avtobusom. Pri tem je treba imeti v mislih, da je pogostost prevozov ob koncu tedna, ko se večina odpravi na izlet, mnogo manjša kot med tednom, in da se je treba o voznem redu dobro pozanimati. Najprimernejši za obisk z javnim prevozom so tisti cilji RSPP, ki omogočajo izvedbo krožne ture. Na Kum se npr. lahko odpravimo s kar petih izhodišč, ki imajo železniško postajo (Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Zidani Most in Radeče), sestopimo po drugi poti in se z vlakom vrnemo do predvidene destinacije." Poleg novega vodnika Planinske založbe velja omeniti tudi turistični vodnik Primoža Hienga Z vlakom na potep.
Manca Ogrin
Dodatne informacije: Manca Ogrin, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 040 352 665, pr@pzs.si
Za mnenja, predstavljena v tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s. |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Manca Ogrin
_1.jpg)
Prijava
O avtorjih