NOVICE  

25. junija 1950 je Nadislav Salberger, takratni predsednik planinskega društva Tržič, odkril spominsko ploščo, posvečeno partizanu, planincu in vsestranskemu športniku Miranu Cizlju. Spominska plošča krasi pročelje hiše v Spodnji Vetrovni pod Kriško goro, v kateri je Miran 8. januarja 1944 sklenil življenjsko pot. Ob odkritju obeležja je bil organiziran tudi množični spominski Cizljev planinski pohod na Storžič - pohod so zaključili pri Domu pod Storžičem. V istem letu so alpinisti in borci Osvobodilne fronte Miranu Cizlju postavili spominsko obeležje - ploščo in doprsni kip - tudi v Pečeh pod Martuljkovo skupino. Mariborčani so po Miranu poimenovali Cizljevo ulico, za najvišje športno priznanje pa uvedli Cizljevo plaketo. Ob Ribniški koči na Pohorju so planinci, alpinisti, smučarji in borci v spomin na vsestransko zaslužnega in narodno zavednega Slovenca v letu 1980 postavili »pohorsko granitno« obeležje. Organizirali so tudi tradicionalni smučarski veleslalom, Cizljev memorial, z mednarodno udeležbo.
 

Miran Cizelj se je rodil 8. maja 1915 v Gradcu. Po prvi svetovni vojni se je družina Cizljevih preselila v Maribor, kjer je Miran dokončal klasično gimnazijo. Kot vojaški obveznik je uspešno opravil vojaška usposabljanja in leta 1939 začel študij na Državnem inštitutu za telesno kulturo v Beogradu. Bil je vsestranski športnik, telovadil je pri mariborskemu Sokolu in bil nadvse uspešen v parterni gimnastiki. V atletiki se je dokazoval s skoki v daljino in višino, igral je nogomet v prvem moštvu SSK Maribor. Leta 1939 je na državnem prvenstvu v smuku na Pohorju osvojil prvo mesto, v slalomu in kombinaciji pa je zasedel drugo mesto. Bil je tudi športni jadralni pilot.
 

Za dopolnitev razgibanega vrhunskega športnega življenja so mu bile gore in stene najljubše. Tam je našel srečo in veselje v popolnosti, zatorej ni bilo naključje, da se je kar nekajkrat zapisalo, da je bil Miran Cizelj »največja osebnost med največjimi«. Miranove številne preplezane smeri so izstopale iz povprečja, veljal pa je tudi za izjemno nadarjenega in odločnega, razsodnega in poštenega alpinista. Preplezal je številne smeri visoke težavnosti, med njimi še posebej izstopajo Direktna in Dibonova smer v Špiku, Skalaška, Bavarska, Prusikova in Dolga nemška smer v Triglavski severni steni. Tudi v ostenjih Jalovca, Prisojnika, Škrlatice, Široke peči, Kukove špice, Riglice, v Rinkah in Ojstrici je pustil svoje sledi. To so bili vzponi, s katerimi se je Miran uvrstili v sam vrh tedanjega slovenskega alpinizma. Žal ga je, tako kot mnoge, ustavila druga svetovna vojna.
 

Miran Cizelj je bil vseskozi zaveden Slovenec, leta 1941 se je vključil v OF in bil dodeljen tretji kranjski četi gorenjskega odreda. Poveljstvo odreda ga je kot izkušenega in izobraženega človeka in častnika imenovalo za političnega komisarja Kranjske čete, z delovanjem na področju Krvavca. Miran je z zaupanjem, strokovnim znanjem in avtoriteto postajal med partizani vse bolj priljubljen.
 

Kar nekajkrat se mu je uspelo rešiti iz kritičnih situacij. Zelo odmevno pa je razrešil primer smrtne obsodbe domačina, obdolženega izdajstva in sodelovanja z Nemci. Miran je zadevo še enkrat temeljito in objektivno preučil ter razsodil, da ni osnove za izvršitev smrtne obsodbe. Zaključil je, da je zanesljivo prišlo do napake in površnosti, ter ugotovil, da je obdolženi nedolžen. Miranova strokovnost, objektivnost, izkušnje in humanost je tako rešila nedolžnega človeka zanesljive usmrtitve.
 

Na Veliki Poljani pod Storžičem se je Miran Cizelj januarja leta 1944 močno prehladil in dobil tako hudo pljučnico, da so ga rizično obolelega prenesli v hišno oskrbo pod Kriško goro, v vas Spodnje Vetrno. Izdajalec ga je izdal Nemcem, ki jim je sporočil, da v »Matjažkovi hiši« biva in se zdravi partizan. Nemška policija se je nemudoma odzvala in kmalu obkolila hišo, v kateri se je zdravil težko oboleli Miran. Ko je Miran spoznal, da ni rešitve, je pred vstopom Nemcev sam prekinil in sklenil mlado življenjsko pot. 
 

Franci Ekar
 

• Planinski vestnik, več številk,

• Planinski zbornik 1945,

• fotografije: Slovenski planinski muzej in Gorenjski muzej.