sobota, 23. november 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

NOVICE  

torek, 4. avgust 2015, ob 11.30 uri, ogledov: 9463

Ste videli apolona?

Narava | 
Komisija za varstvo gorske narave | Mreža NVO za rekreacijo v naravi | 
Objavil(a): Matej Ogorevc
Komisija za varstvo gorske narave poziva obiskovalce gorskega sveta, da se pridružijo akciji Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije (DPOMS), ki je pred leti začelo akcijo obveščanja o srečanjih oz. najdbah metulja apolona v naših gora.

Rdeči apolon (Parnassius apollo) je eden izmed najbolj prepoznavnih, a žal tudi najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Sloveniji. Pri nas ga lahko opazujemo le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda.

Iskanje rdečega apolona je zaradi njegovega strmega in nedostopnega življenjskega prostora velikokrat zelo težavno. Zato je Društvo za proučevanje in ohranjanje metuljev Slovenije pred leti začelo akcijo obveščanja o srečanjih (najdbah) tega prelestnega metulja naših gora. Tako se s prošnjo o obveščanju o srečanjih z rdečim apolonom obračajo tudi na vse obiskovalce gora. V ta namen so v sodelovanju s PZS izdali tudi zloženko.

Če vidite apolona, lahko to sporočite DPOMS. Fotografijo metulja, skupaj s podatki o lokaciji in datumom opažanja, posredujte na elektronski naslov info.metulji@gmail.com.

Metulj je aktiven prav v času glavne poletne planinske sezone, zato upamo, da bomo s skupnimi močmi dobili čim boljše podatke o razširjenosti apolona pri nas.

Življenjski prostor rdečega apolona so suha skalnata pobočja in melišča, kjer uspeva hra nilna rastlina gosenic bela homulica (Sedum album). Gosenica se iz jajčeca izleže zgodaj spomladi in se hrani z mladimi poganjki homulice. Proti koncu pomladi se gosenice zabubijo in v začetku junija se že pojavijo prvi metulji. Večinoma se pojavljajo od druge polovice junija do sredine avgusta. Radi obiskujejo cvetoče rastline, predvsem različne osate in druge košarnice, ki so bogat vir nektarja.
 
Rdeči apolon je bil včasih razširjen v precej večjem delu Slovenije kot danes. Tako je bil še ob koncu 19. stoletja razširjen na Šmarni gori, v Škofjeloškem hribovju in na Šmarjetni gori pri Moravčah. Zelo pogost je bil tudi v Kamniški Bistrici in na Kumu. Že v začetku 20. stoletja se je območje njegove razširjenosti začelo krčiti; tako je postopoma izginil iz Zasavja, nato pa še iz Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Ohranile so se le populacije v zahodni Sloveniji, v dolini Tople pod Peco in na Golteh. Tudi na zadnjih dveh lokacijah pa metulja v zadnjih dvajsetih letih nismo več opazili.
 


Komentarji

Prikaži vse komentarje (0)
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Išči med

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
ZADNJE NOVICE
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih