NOVICE  

V letu 2015 je Gorska reševalna zveza Slovenije do zdaj izpeljala 410 reševalnih akcij (od tega 39 s smrtnim izidom), kar je več kot lani, k čemur sta prispevala obisku gora naklonjeno vreme in posledično višji obisk gora. Največ reševanj je bilo na vrhuncu poletne sezone od junija do avgusta, zaradi lepega vremena in dežurstva na letališču je bilo tudi več helikopterskih posredovanj, je povedal predsednik GRZS Igor Potočnik. Gorski reševalci so letos najpogosteje reševali domače obiskovalce gora, tuje planince pa v okrog 40 odstotkih primerov. Glavni vzroki nesreče ostajajo zdrs, nepoznavanje terena in telesna nepripravljenost, dvakrat večje je število ponesrečencev kot ponesrečenk, največ udeleženih je bilo starih med 50 in 59 let. Prednjačijo nesreče na planinskih poteh, daleč največ se jih je zgodilo poleti na območju Triglava. Največ nesreč je bilo med posameznimi in neorganiziranimi skupinami, najpogostejše so bile poškodbe spodnjih okončin in poškodbe glave. Celotno analizo reševalnega dela v letu 2015 si lahko ogledate na tej povezavi.

Inštruktor GRZS in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil nekaj najznačilnejših primerov reševanja v gorah, ki mu botrujejo pomanjkanje izkušenj planincev, slaba priprava na turo, neznanje, subjektivne informacije na spletu, družabna omrežja in želja po pustolovščini. Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere. Trenutno je v gorah zelo malo snega, planinske poti so večinoma kopne, ponekod poledenele, predvsem zjutraj in zvečer, zato poleg preostale opreme ne smemo pozabiti na dereze in cepin, ki so lahko ključnega pomena za varnejše prečenje posameznih predelov. Pred prvo uporabo moramo preveriti stanje opreme, preveriti odprtost koč, spremljati vremenske in snežne razmere, je še poudaril Šerkezi. Pozimi v nahrbtnik poleg tehnične opreme, ki jo moramo znati uporabljati, sodi tudi lavinski trojček: lavinska žolna, ki mora biti nameščena na telesu pod zgornjim slojem oblačil, lavinska sonda in aluminijasta lavinska lopata. Krajša navodila za varnejše obiskovanje gora v zimskem času prinaša brezplačna zgibanka Pozor, snežni plaz, dosegljiva na PZS, GRZS, planinskih društvih in na drugih lokacijah, obširnejše napotke za varnejši obisk gora v letošnji zimi pa najdete na tej povezavi.

Da bi izboljšali lavinsko ozaveščenost in zmanjšali število posredovanj, je pod okriljem odbora Gore in varnost, skupnega odbora PZS in GRZS, zaživela anonimna spletna anketa Snežni plaz, kratek vprašalnik o dogodku, ki se je obiskovalcu gora zgodil ali skoraj zgodil v snežnem plazu. Posredovanje reševalne službe ni bilo potrebno, zato o tem dogodku nimajo podatkov, na osnovi katerih bi vsi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem ali reševanjem, lahko izboljšali svoje delo, zato potrebujejo povratne informacije o splošni gorniški usposobljenosti, opremi in poznavanju opreme ter lavinskih razmerah ob dogodku, je poudaril predsednik Komisije za reševanje iz snežnih plazov GRZS Klemen Volontar. Spletna anketa oz. obrazec o prijavi nesreče je na voljo tudi za mobilne telefone.

Janko Rabič, Matej Planko, Matjaž Šerkezi, Igor Potočnik in Klemen Volontar na novinarski konferenci PZS in GRZS pred začetkom zimske planinske sezone (foto Manca Čujež)

Pred obiskom gorskega sveta pozimi je treba preveriti tudi odprtost planinskih koč. Med 163 oskrbovanimi kočami (od skupno 178 planinskih koč, zavetišč in bivakov) jih je v zimskih mesecih odprtih 123, večinoma ob koncu tedna in praznikih, stalno odprtih pa je 56, od tega 26 vse dni v zimskih mesecih, 30 pa vse dni razen ob ponedeljkih ali torkih, je povedal načelnik Gospodarske komisije PZS Janko Rabič ter poudaril, da so obratovalni časi različni, društva jih samostojno prilagajajo glede na zmožnosti oskrbovanja, vremenske razmere, količino snega ali nevarnosti na poteh. Planinske koče v visokogorju so pozimi večinoma zaprte, vse leto pa ostaja odprtih deset planinskih koč I. kategorije, med katerimi je stalno odprt Dom na Komni. Odprte so predvsem nižje ležeče koče, pozimi pa je mogoče prenočevati tudi v zimskih sobah, ki jih imajo nekateri planinski domovi, bivaki pa so namenjeni predvsem zasilnemu zavetju. Podrobnejše informacije najdete v poročilu na tej povezavi. Aktualni podatki o odprtosti planinskih koč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS.

Da je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih in naj bo to povabilo obiskovalcem gora, da se pridružijo kateremu od 287 planinskih društev in klubov, je dejal generalni sekretar PZS Matej Planko, ki je predstavil prednosti članstva v planinski organizaciji. Poleg številnih popustov pri nakupih in storitvah PZS in njenih partnerjev (Slovenski planinski muzej, gorska središča, dobavitelji planinske opreme in drugi) ter urejenega nezgodnega zavarovanja za stroške reševanja in zdravljenja v tujini z vključeno 24-urno asistenco letošnje novosti za člane planinskih društev med drugim prinašajo znižano članarino A z največjim paketom ugodnosti, novo kategorijo B/zamejci, namenjeno zamejskim društvom, povišan popust za člane v Planinski založbi PZS ter več novih partnerjev, ki članom nudijo popuste. Podrobnosti o članarini PZS si lahko preberete na spletnem mestu PZS.

Le še dva dneva nas ločita od 11. decembra, mednarodnega dneva gora, ko bodo v osmih državah, ki si delijo Alpe, potekali dogodki, katerih cilj je približati alpsko kulturo z branjem alpske literature. Brati gore je pobuda Nemškega predsedstva Alpski konvenciji 2015-2016, osnovna ideja pa na mednarodni dan gora organizirati prireditve, posvečene branju alpske literature na različnih mestih v Alpah. Vsaka partnerska organizacija, ki sodeluje v pobudi, tudi številna planinska društva, ima proste roke pri izbiri dogodkov in tako se bo v knjižnicah, šolah in drugih ustanovah po Sloveniji v teh dneh zvrstilo okrog 50 dogodkov, posvečenih gorniški literaturi, planinskemu pravljičnemu svetu, slovenskemu alpinizmu, potopisnim predavanjem in razstavam. Seznam dogodkov smo zbrali na spletni strani PZS.

Pred mednarodnim dnevom gora je PZS že tradicionalno pripravila poslanico, v kateri je Slavica Tovšak, vodja Odbora za založništvo in informiranje PZS, zapisala: »Brati gore je projekt, ki ni namenjen le mednarodnemu dnevu gora in literaturi, ki je nastala v širokem alpskem prostoru. Vanj se uspešno vključuje tudi pestrost slovenske gorniške literature, ki nam omogoča, da beremo vselej in povsod. Naj bo 11. december dan, ki ga bomo literarno zaznamovali v vseh deželah Alpskega loka, vendar ob zavedanju, da brati gore pomeni tudi živeti z gorami.« Celotno poslanico Planinske zveze Slovenije objavljamo na tej povezavi.

Srečno in varen korak!

Manca Čujež