V Sloveniji
deluje čez 17.000 malih lokalnih društev, v katerih ljudi družita
entuziazem in želja po druženju, skupnem kulturnem udejstvovanju, športnih
aktivnostih, dobrodelnosti … Delujejo na področjih, ki
so komercialno nezanimiva, in to popolnoma prostovoljsko, saj s sredstvi
iz občinskih dotacij in članarin komaj pokrijejo materialne stroške. Praviloma
nimajo svojih prostorov, ampak gostujejo, niti nobene računalniške ali druge
opreme. Zaradi njihovih nizkih prihodkov in
tradicionalnega prostovoljstva ni pri njih nobenega
DDV, niti zaposlenih, in torej tudi ne dohodnine in prispevkov, niti (davka od)
dobička. Davčne blagajne morajo od 2. januarja vseeno uporabljati, ker v zameno za
članarino ponudijo kak izlet ali predavanje ali delavnico, zanjo pa izstavijo
račun. In to ne glede na to, da v marsikaterem društvu nimajo nikogar, ki bi jo
znal uporabljati, pa tudi denarja zanjo ne. V mnogih lokalnih društvih se zato
soočajo z velikimi težavami zaradi nepotrebne in nekoristne birokratizacije in
precejšnjih stroškov (ministrstvo za finance je minimalni
strošek za vstop v sistem potrjevanja ocenilo na do 300 evrov, kar npr.
pri letnem društvenem proračunu 2000 evrov pomeni nezanemarljivih 15 %, k temu
pa je treba prišteti vsaj še mesečne stroške za internet in licenco).
Pobudo za spremembo Zakona o davčnem potrjevanju računov so na novinarski konferenci predstavili Gabrijel Jelovšek (Planinsko društvo Drago Bregar), Matej Planko (Planinska zveza Slovenije), Ana Kolenko (Društvo upokojencev Vrhnika), Janez Sušnik (Zveza društev upokojencev Slovenije), Janez Sodržnik (Olimpijski komite Slovenije), Goran Forbici (Center nevladnih organizacij), Brane Jeršin (Športna zveza Jesenice) in Jože Rozman (Športna zveza Ptuj). (foto Manca Čujež)
V vodstvu organizacij pobudnic spremembe
zakona so zato ob predlogu povedali: »Ne glede na to, da absolutno podpiramo
vladna prizadevanja za učinkovitejše pobiranje davkov in pravičnejšo
porazdelitev davčnih bremen med vse, pa ne bi smeli spregledati, da gre pri
obremenjevanju majhnih lokalnih
društev z davčnimi blagajnami za izrazito nesorazmeren ukrep. Povzroča samo dodatno
delo in stroške, država pa nima od tega nobene koristi. Na vse to smo
opozarjali že ob sprejemanju zakona, a so naše predloge zavrnili, ker da je
koalicija na splošno proti izjemam. Upamo, da bodo vlada in poslanci sedaj le
uvideli, da generalno nasprotovanje izjemam ni in ne more biti dovolj za
nasprotovanje neki smiselni izjemi, s katero nič ne izgubimo ali pridobimo, še
zlasti pa, da država ne bi smela nikomur nalagati ukrepov, za katere se že
vnaprej ve, da so popolnoma brezplodni.«
Pobuda je bila marca že
predstavljena vsem poslanskim skupinam in vrhu oz. državni sekretarki finančnega
ministrstva. Podporo so ji izrazili v treh opozicijskih poslanskih skupinah
(SDS, NSi, PS nepovezanih poslancev) in vladnem DESUS-u. V največji vladni stranki
SMC pa so se odzvali, da je potrebno počakati do konca leta, ko bodo na voljo
vse analize. Žal pa je ravno čas tisto, česar v marsikaterem društvu, kjer
zaradi težav s fiskalizacijo razmišljajo, ali se sploh še vztrajati in se
truditi, nimajo.
Predlog
novele in nekaj »vzorčnih« primerov težav lokalnih društev z davčnim
potrjevanjem računov najdete v naslednjih dokumentih:
Od boja proti sivi ekonomiji malim društvom kvečjemu sivi lasje: O nerazumnosti neupoštevanja izjem pri uvedbi davčnih blagajn (1,11 MB) Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (136,68 KB)
|