NOVICE  

Večini udeležencev je park vsaj po imenu poznan, ne pa tudi po številnih zanimivostih, ki smo jih spoznali ob obisku. Naš ogled parka smo začeli v Pustem Gradcu, majhni belokranjski vasici ob Lahinji, kjer nam je lastnica Klepčevega mlina, sicer pa turistična vodička po parku, predvsem pa zavzeta borka za ohranjanje lepot tega koščka Bele krajine, predstavila park in cilje zaščite tega območja. Spoznali smo, da je park zanimiv tako v naravovarstvenem kot tudi v kulturno zgodovinskem pogledu. Park se razteza na 260 hektarjih območja povirja zgornjega toka reke Lahinje, kjer je mogoče občudovati številne kraške pojave, najti vrsto ogroženih rastlin in živali. Park je zanimiv tudi v kulturno zgodovinskem pogledu, saj je bilo to področje poseljeno že v neolitski in bakreni dobi. Ob raziskovanju so arheologi našli številne predmete, ki pričajo o bogati tradiciji tega območja.
 

Del lepot parka smo spoznali, ko smo se z našo vodičko, načelnico VGN pri PD Črnomelj sprehodili po parku. Ogledali smo zanimivo kraško jamo imenovano Zjot in izvir Lahinje, ves čas pa smo ob poti občudovali bogastvo flore in favne, ki je v parku zanimiva v vseh letnih časih.
 

Po opravljeni krožni poti skozi park smo se vrnili na izhodišče, kjer smo spoznali Klepčev mlin in žago, ki sta tudi del Krajinskega parka Lahinja. Zavzeta lastnika ohranjata tradicijo svojih prednikov. Odrekla sta se udobnemu mestnemu življenju, se vrnila na domačijo svojega očeta, da bi mlin in žago z vso okolico obvarovala pred zobom časa, hkrati pa ohranila vso pristnost nekdanje dejavnosti na tej domačiji. Lastnica nam je z velikim žarom in hkrati spoštovanjem do truda in tudi iznajdljivosti svojih prednikov prikazala, kako so nekdaj izrabljali moč reke Lahinje in žagali les, mleli žito in sredi prejšnjega stoletja tudi že proizvajali elektriko. Danes objekt služi predvsem turističnemu namenu, če imamo lastno žito, pa ga v Klepčevem mlinu še vedno lahko zmeljemo in dobimo lastno moko. Plačilo opravimo z »mlinarjevo merico« kot nekdaj. Poleg mlina in žage smo spoznali tudi cerkev Vseh svetnikov z vaškim pokopališčem iz 17. stoletja z bogato zgodovino povezano tudi z zanimivimi legendami. Lastnica nam je predstavila tudi nekaj arheoloških najdb ter pravi zlatnik z neverjetno natančno izdelano podobo kralja Matjaža. Zlatnik je lastnik Klepčevega mlina v otroštvu našel na domači njivi.
 

Neverjetno veliko zanimivosti se skriva v Krajinskem parku Lahinja. Udeleženci tokratne naravovarstvene ekskurzije smo spoznali delček le-teh, predvsem pa smo začutili, kako pomemben kapital za nas in za naše zanamce predstavlja ohranjanje naravnih lepot in kulturno zgodovinske dediščine. Čeprav mnogi prebivalci zaščitenih območij postavljena pravila vidijo predvsem kot oviro, pa predstavljajo dejansko neprecenljivo naložbo za prihodnost, zato je dolžnost nas vseh, da jim pomagamo in jih podpiramo.
 

Naš izlet in druženje smo zaključili na Turizmu Malerič v Podlogu, kjer smo spoznali, kako je mogoče naravne danosti na precej odročnem območju združiti z dobro podjetniško idejo in s tem prodreti izven meja naše države. Nekdanjo delavnico so spremenili v privlačen turistični objekt z nastanitvami, ki so ga dopolnili še z edinstvenimi mobilnimi hiškami, ki ob razgledu na velik del Bele krajine sodobnemu turistu nudijo dejansko »odklop« od vsakdanjega hitrega življenjskega tempa.
 

Na Turizmu Malerič smo se okrepčali s krasno enolončnico, predsednik PD Črnomelj, ki se nam je pridružil, pa nas je počastil z belokranjsko kapljico. Rozi Skobe, vodja OVGN pri MDO PD in predsednik MDO Dolenjska in Bela krajina sta ob koncu našega druženja razdelila izkaznice novim gorskim stražarjem in jih povabila, da novo pridobljeno znanje čim bolj uporabljajo v praksi. Poglobitev in razširitev znanja pa bo mogoča že na naslednji ekskurziji v juniju, kjer bomo spoznavali gorsko cvetje, tudi planike.
 

Besedilo prispevala Valerija Vidmar, fotografije Zdravko Damjanovič