Poudarek mednarodnega projekta Climbing for everybody je na izmenjavi izkušenj in znanja na področju plezanja, alpinizma in planinstva. Prav zato je projekt zamišljen kot nekakšna izmenjava plezalcev in planincev iz šestih držav, Slovenije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Italije in Madžarske. V vsaki izmed držav naravne danosti zahtevajo drugačen način plezanja, še večje pa so razlike v gorski pokrajini. Prav zato je projekt odlična priložnost za izmenjavo , nadgradnjo ali pa celi nove izkušnje in znanja. Popularizacija plezanja med mladimi, vpliv plezanja na okolje ter sodelovanja z državnimi institucijami, komunikacija s splošno javnostjo ter vzpodbujanje včlanjevanja v nacionalne planinske organizacije, usposabljanje in trening, mednarodno sodelovanje na področju plezanje ter plezanje v tretjem življenskem obdobju. Problematiko vseh teh tematik se je cel teden premlevalo v sklopu delovnih skupin, ki tako kot »terenski del« predstavljajo bistvo tega triletnega projekta.
Damjan Omerzu, slovenski predstavnik v delovni skupini »Cooperation with institutions - access restrictions« je skupaj s kolegi obravnaval in primerjal omejitve različnih držav, ki za plezanje in planinstvo veljajo v zavarovanih območjih, predvsem v nacionalnih parkih. Ugotavlja, da »primerjalno najbolj stroga ureditev velja prav na Slovaškem, kjer je v nacionalnih parkih tako letni, kot zimski alpinizem zelo omejen. Po drugi strani pa je zanimiv primer nekaterih nacionalnih parkov v Italiji, ki planinstvo in plezanje štejejo kot del kulturne dediščine zavarovanega območja in so posledično prepovedi za te aktivnosti manjše.«
Zaradi odsotnosti na prvem dogodku v češkem Adršpachu, smo se Slovenci tokrat prvič vključili delovanje skupine, ki se ukvarja s plezanjem in planinstvom na mladinskem področju. »Člani smo najprej spoznavali sistem dela v ostalih državah, kar je pokazalo, da imamo v Sloveniji precej dober program in da res drži, da imamo gore v krvi. Marsikje se namreč spopadajo z veliko večjimi težavami, kako do mladih sploh spraviti to dejavnost«, je povedala slovenska mladinska delegatka in načelnica Mladinske komisije PZS, Barbara Bajcer. Ugotavlja še, da so »ravno zato takšne aktivnosti (projekt Climbing for everybody, op.p.) dobrodošle, saj deljenje izkušenj pomaga ostalim pri njihovem delu. Naša skupina se je super ujela in prišli smo do zelo dobrih idej, kako otrokom približati plezanje. Seveda nas sedaj vse akterje čaka nekaj dela in upam, da uspemo na naslednjem srečanju narediti korak naprej v tej smeri.«
Večji del 15-članske slovenske ekipe so sestavljali alpinisti, ki so se v petih plezalnih dneh dodobra spoznali s slovaškim granitom. Plezanje samo je bilo prav zaradi drugačne kamnine precej drugačno kot v Sloveniji, kjer smo navajeni precej bolj krušljivih dolomitskih in apnenčastih pobočij in sten. Kakovostna in čvrsta skala ter odlična in pisana mednarodna družba sta vsekakor razlog, da slabih vtisov in doživetij praktično ni. Več o tem so sicer povedali tudi sami ...
Uroš Stanonik »Slovaška - Erasmus, vrhunsko, nepozaben teden. Že dolgo se nisem tako nasmejal (Volontar že ve zakaj :-) ). Super ekipa, huda plezarija, sploh če bi bile še malo daljše smeri. Ampak kakorkoli, Tatre so vredne ponovnega obiska, saj je plezanje po granitnih stenah, ter popoldanski skok v jezero, občutek, ki se ga hitro nalezeš.« Luka Štravs »Organizatorji Erasmusa+ so nam pripravili lep teden v Visokih Tatrah. Vreme nam je odlično služilo, zaradi polnega penziona pa smo lahko brezkrbno letali po okoliških stenah, v sicer kratkih ampak lepih smereh. Posebno piko na i, pa je dodala še družba.« Matija Volontar »Slovaške Tatre so res nekaj izjemnega. Plezanje v granitih ploščah brez oprimkov s slabim varovanjem mi je že prvi dan izpolnil vsa pričakovanja. Problem je le ta, da so stene prenizke. Iz tega razloga smo večino dni plezali po dve smeri na dan. Zmotilo me je to, da težko najdeš smer popolnoma brez svedrovcev. Teden je bil napolnjen z dobro družbo, smehom in motivacijo. Lokacija je bila resnično idilična. Koča ob kristalno jasnem jezeru, poleg koče jacuzzi in savna, znotraj miza za biljard in namizni nogomet. Skoraj preveč udobja za alpiniste. Da hrane sploh ne omenjam ... Prijatelji, plezanje in boleče trebušne mišice od smeha, so pripomogli, da je bil to teden, ob katerem sem si napolnil baterije ob začetku sezone.« Miha Zupin »Super družba, sproščeno a hkrati motivirano plezalno vzdušje, druženje s plezalci iz drugih držav, plezanje v tatrskem granitu, vsakodnevna (bolj ali manj) zanimiva predavanja, druženje (in včasih burne razprave) pozno v noč, zabava zadnjega dne (katerega konca se le malokdo spomni) ... To so na kratko bistvene asociacije na plezalni tabor v Tatrah. Zgodbe pa ostanejo udeležencem, zato jih le vprašajte po njih. :)« Neli Penič »Sploh ne morem stlačiti v nekaj stavkov, kako fino je bilo. Super plezarija v granitu, smeri nekoliko krajše, toda zato naklonjene večernemu druženju, v nahrbtniku ali želodcu pa vedno hrana. Dolina polna vabljivih jezer in mehke trave, doživeta v prijetni družbi. Bil je nepozaben teden.« Andrej Jež »Tokratna akcija se mi je izredno dopadla zaradi veliko druženja, spoznavanja novih ljudi predvsem pa zaradi top vzdušja, ki se je nahajalo v skupini. Veliko je bilo dobrega plezanja predvsem pa spraševanja samega sebe kaj počnem v tej plati. :)))) Lepo je odkrivati nove kraje po svetu, sploh če so še neokrnjenI, tako kot so Visoke Tatre. Top akcija!« Žiga Oražem »Izmenjava? Ma ne, druženje, spoznavanje, poslušanje, to je bistvo vsega. Plezali smo veliko, a ravno toliko smo se tudi zabavali. Kratke stene te zaposlijo za cel dan, slovaški granit je edinstven. Bilo je super fajn. Se že veselim naslednjih dogodivščin.«
Seznam opravljenih plezalnih vzponov
Pripravil Matej Ogorevc, fotografirali člani akcije
Climbing for everybody (second meeting) from Martin GRAJCIAR on Vimeo. |