Čeprav 115 let ni neka okrogla obletnica, pa je vendarle lepa priložnost, da se planinci in njihovi simpatizerji spomnijo na prehojeno društveno pot, ki je bila vse prej kot lahka. Posebej je potrebno poudariti pomembno vlogo društva kot spodbujevalca slovenske narodne zavesti, saj je delovalo in deluje na narodnostno občutljivem območju z večinskim italijanskem prebivalstvom. Tudi sam kraj dogodka je bil domišljeno izbran, kar je pojasnila slavnostna govornica, dolgoletna predsednica društva Marinka Pertot:
»Z veseljem smo sprejeli sodelovanje s Slovenskim kulturnim društvom France Prešeren za skupno predstavitev knjige prav tu, v Boljuncu, kjer imamo tudi našo postojanko in se čutimo kot doma. Dolina Glinščice je tudi tesno povezana z zgodovino našega društva. Saj so že na začetku prejšnjega stoletja, ko je bilo pohodništvo še domena izbrancev, naši člani redno zahajali v Glinščico. Po prvi svetovni vojni so naši člani tu začeli gojiti alpinizem. Glinščica je bila njihov plezalni vrtec, plezali so tudi z legendarnim Emiliom Comicijem in kljub fašistični strahovladi je od sten stalno odmevala slovenska beseda in pesem. Tod teče tudi naša Vertikala.«
Zatem je izpostavila dogodke, posebej pomembne za obstoj in delovanje slovenskega društva v italijanskem okolju: »Naše društvo je imelo od vsega začetka svoj sedež v Narodnem domu v Trstu. V ognjenih zubljih julija 1920 je tako društvo izgubilo ne le svoj sedež, ampak tudi bogat arhiv. Še več, edina žrtev tragičnega dogodka je bil planinec. V gorečem Narodnem domu je ugasnilo življenje Hugona Robleka, organizatorja slovenskega planinstva na Gorenjskem, ki je bil prav v tistem času gost tržaških kolegov. Prihodnje leto bo minilo 100 let od fašističnega požiga. Na najvišjih državnih ravneh v letu 2020 obljubljajo vsaj delno vrnitev prostorov v Narodnem domu slovenskim organizacijam, kar je bilo prejšnji teden potrjeno tudi na zasedanju omizja za slovensko manjšino v Rimu. Planinci zahtevamo, da se ugodi naši legitimni želji in se tudi nam dodelijo primerni prostori v domu, saj smo edina ustanova, ki je bila v njem doma že leta 1904. To zahtevo smo postavili in soglasno sprejeli že leta 2001 in isto, na pobudo Vojka Slavca, potrdili tudi na letošnjem občnem zboru. Pisno smo o zahtevi obvestili Paritetni odbor pri deželi Furlaniji Julijski krajini in obe krovni organizaciji. S tega mesta se še enkrat obračamo na vse dejavnike v naši skupnosti, da v okviru lastnih pristojnosti podprejo našo pobudo. Tudi od matične domovine pričakujemo, da se bo za to zavzela in storila konkretne korake v to smer pri italijanskih sogovornikih. Naša pot ni bila vseskozi lahka. Planinstvo niso le sprehodi in užitek v gorah. Veliko energij, truda in časa je bilo treba, in ga je žal še vedno treba, za stalno izpostavljanje naše, slovenske prisotnosti v središču mesta. Celo desetletje smo se npr. borili za vpis v smučarsko federacijo FISI, da so se lahko tudi naši smučarji udeležili njihovih tekem. Tudi za vpis v Club Alpino Italiano (CAI) smo se dolgo brezuspešno pogajali, ker vztrajamo, da smo Slovensko planinsko društvo Trst, s čemer dokazujemo prisotnost našega življa v mestu. Zato je naša zahteva po vrnitvi v Narodni dom toliko bolj utemeljena.«
Predsednica Marinka Pertot je poudarila, da je Slovensko planinsko društvo Trst leta 2008 postalo polnopravni član Planinske zveze Slovenije, s katero zelo dobro sodelujejo, zato pričakujejo, da bo le-ta tudi uradno podprla njihovo zahtevo.
Vsakoletni program dejavnosti društva je raznolik in vključuje vse, od hoje, plezanja, smučanja, jamarstva itd. Primeren je za vsa starostna obdobja. Članstvo zajema širok spekter populacije, ki se spaja z raziskovalnimi, naravovarstvenimi, kulturnimi, turističnimi, humanitarnimi in drugimi aktivnostmi, ki so povezane z naravo. Še posebej pozorno pa se posvečajo mladim.
Slovensko planinsko društvo Trst je prepoznano kot pomemben izjemno uspešen dejavnik v delovanju Slovenske skupnosti na Tržaškem, ki se povezuje z drugimi planinskimi in drugimi društvi, aktivno deluje v MDO PD Primorske ter z mnogimi društvi v Sloveniji. Prav tako pa tudi z italijanskimi društvi.
Pripravila Maruška Lenarčič |