NOVICE  

Slovensko občinstvo bo na 14. Festivalu gorniškega filma razveselilo pet odličnih predavateljev. Američan Jim Donini se že več kot pol stoletja vrača k navpičnim granitnim stolpom Karakoruma in Patagonije, kjer so legendarne njegove avanture na Latoku 1 in Torre Eggerju, na vrh katerega je opravil celo prvi vzpon. Jera Musič bo obudila spomine, kako je lani pri rosnih 19 letih kot prva Slovenka prehodila 3500 kilometrov dolgo Apalaško pešpot, s plezalcem Davidom Debeljakom bomo doživeto raziskovali strme stene po vsem svetu in zrli v zvezdno nebo, Milan Romih bo predstavil svojo bogato alpinistično pot in nov roman Skozi trave oblakov, Tomaž Jakofčič pa prelomne vzpone in odprave, ki so krojili njegov alpinizem, filozofijo in način življenja. V spremljevalnem programu bo mogoče ob arhivskih posnetkih in v družbi takratnih akterjev podoživeti prve jugoslovanske alpinistične odprave (JAHO) Trisul (1960), Kangbačen (1965) in Anapurna II in IV (1969), si ogledati Kino koncert, neme filme z živo glasbo, ter spoznati slovensko šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu.

Strast do gora in alpinizma je v njem, odkar Tomaž Jakofčič ve zase. Trajni ljubezni do skalnih sten so izmenično prihajale na pot najvišje gore Himalaje, strme ledne in kombinirane smeri ter turne smuči. Dokler je mladost dopuščala elastičnost, je kombiniral najvišje gore na svetu s težkim skalnim plezanjem. V istem letu je tako stal na vrhu Everesta in Aconcague, preplezal zahtevno prvenstveno smer v Triglavski severni steni, športno smer čiste desete stopnje (8b) in ... dobil prvo hčer. Predstavil bo prelomnice, ki so krojile njegovo filozofijo in način življenja, ter osvetlil zanj prelomne vzpone in odprave, tudi prvi vzpon preko severne stene Gjačung Kanga (7952 m) pred 20 leti.

40 let slovenske šole v Manangu (Cankarjev dom, 25. 2. ob 16.00)
Leta 1979 je Jugoslavija na pobudo in zaradi ogromnega prizadevanja Aleša Kunaverja v Nepalu zgradila šolo za gorske vodnike, kar ni pomenilo samo zgradbe, ampak tudi in predvsem začetek prenosa slovenskega znanja, saj je bilo nato vse sodelovanje in vodenje popolnoma v slovenskih rokah. Naši prostovoljci - alpinisti in zdravniki - so usposobili več kot tisoč domačinov, da so iz preprostih nosačev postali gorski vodniki. Gotovo je na svetu malo projektov nesebične mednarodne pomoči, ki bi trajale skoraj 40 let in bi vključile toliko prostovoljcev z vrhunskim znanjem, ki bi se tako globoko zapisali v življenje nekega naroda. V nekaj več kot 34 letih je dosegla poslanstvo, ki ga je šoli začrtal njen idejni vodja in organizator Kunaver. Projekcija filma Poslanstvo (30′, 1990) Matjaža Fistravca in okrogla miza s sodelujočimi: Peter Markič, Bojan Pollak, Anda Perdan in Dušica Kunaver. Pogovor bo vodila Marjeta Keršič - Svetel.

Milan Romih: Skozi trave oblakov (Cankarjev dom, 25. 2. ob 20.00)
Milan Romih se je z gorami seznanil v mladosti in jih nikoli ni nehal odkrivati. Želja po novih stenah, vrhovih in odpravah ga je peljala po evropskih in svetovnih gorstvih - še posebej so se mu v srce zapisali Chamonix, Himalaja, Andi ... Gore so zanj veličastni in skrivnostni kraji. Prva potepanja po teh osupljivih pokrajinah mu ostajajo v spominu nekje med resničnostjo in sanjami, skupaj z nikoli dokončno izpolnjeno ljubeznijo, ki je po vseh teh letih plezanja in odprav še vedno z njim, še vedno je polna sanj, vračanja, iskrivosti, neznanega ... Zato se vedno znova vrača k osamljenim gorskim potem, travam, ki pojejo v vetru, in prijateljem, s katerimi si deli spomine na nepozabna doživetja.

Jera Musič je pri rosnih 19 letih kot prva Slovenka prehodila 3500 kilometrov dolgo Apalaško pešpot, ki vodi od Georgie skozi 14 zveznih držav ZDA do Maina. Navdih za ta podvig je dobila na Jakobovi poti, na katero se je podala leta 2017, zagon pa na lanskem Festivalu gorniškega filma, kjer je delala kot prostovoljka. Na predavanju bo podoživela 146 dni joka, smeha, žuljev, dežja in sonca ter podelila praktične in filozofske vidike poti ter način življenja na takšni poti. Povedala bo, kako je od popravnega izpita pri športni vzgoji napredovala do večmesečnega pohoda po divjini, kjer si odvisen od svojih nog in tistega malo, kar nosiš na ramenih.

Od Trisula do Anapurn (Cankarjev dom, 26. 2. ob 20.00)

Lani smo praznovali štiri desetletja od prvega slovenskega oz. takrat še jugoslovanskega vzpona na Everest, a velikih uspehov slovenskih alpinistov v Himalaji ne bi bilo brez učnih let slovenskega himalajizma, kamor štejemo prve tri jugoslovanske alpinistične himalajske odprave (JAHO), leta 1960 na Trisul, leta 1965 na Kangbačen in leta 1969 na Anapurno II in Anapurno IV, najuspešnejšo alpinistično odpravo tisto jesen v nepalski Himalaji. Ob obletnici odprav bomo prikazali stare arhivske filme, legendarne zgodbe pa bodo z besedo in fotografijami podprli akterji tistega časa.

BREZ BESED - nemi filmi z živo glasbo. V čarobnem okolju velikega platna bomo ponovno priča združitvi kina in glasbe. Spomini na brnenje 35-milimetrskega projektorja v ozadju dvorane, ki na platno meče migetajoče podobe; zadnje pokašljevanje pozornega občinstva, medtem ko glasbeniki ob pojenjajoči svetlobi končujejo uglaševanje svojih glasbil ... Podatki o filmu: odlomki iz filmov Der heilige Berg (Sveta gora), Die weisse Hölle vom Piz Palü (Beli pekel na Piz Paluju), Stürme über dem Montblanc (Nevihta nad Mont Blancom), Nemčija, 1926, 1929, 1931. Režija: dr. Arnold Fanck. Igrajo Luis Trenker, Leni Riefenstahl, Sepp Rist in drugi. Glasbeniki: Simon Quinn - kontrabas, Nolan Quinn - trobenta, Gregor Ftičar - klavir in Brian Quinn - bobni.

Nobene gore na svetu se ne morejo primerjati z osupljivo lepoto in ekstremnim plezanjem, s kakršnima se ponašata skupini Latok-Ogre in Fitzroy-Torre. Jim Donini se k tem navpičnim granitnim stolpom v Karakorumu in Patagoniji vrača že več kot pet desetletij. Njegove avanture na Latoku 1 in Torre Eggerju, kjer je opravil celo prvi vzpon na vrh, so legendarne, še vedno pa ostaja aktiven, saj je prejšnje poletje plezal na karakorumskih stolpih Biafo. Jimove napete zgodbe in spektakularne fotografije gorskega okolja pričajo o izzivih in zgodovini alpinizma ter orisujejo pisano alpinistično druščino, ki jo privlačijo najtežji vrhovi sveta.

David Debeljak: Bedrca, ring locki in zvezdnato nebo (Cankarjev dom, 28. 2. ob 20.00)
Plezanje je najpomembnejša stvar v življenju, a hkrati tako nepomembna. David Debeljak se je v alpinistično šolo vpisal pri 15 letih, po hribih pridno nabiral skalne in zimske smeri, se malo pred prvo odpravo zakotalil v Bergantovi smeri v Triglavu in si zlomil vrat, eno leto po poškodbi pa smer preplezal prosto. Potovanje čez lužo na dirtbag trip v ameriške poči je njegov besednjak obarvalo s finger jammi in ring locki. Sledile so odprave v Pakistan in Kirgizijo ter rojstvo naveze Pintar-Debeljak. Rezultat so prosto preplezani El Capitan, kilometri kirgiškega granita in novi metri v slovenskem šodru. Filozofija? Sedeti na portaledgeu sredi stene, gledati zvezdno nebo s prijatelji in nič početi. Nekoristno. A tako zelo pomembno.

-------------------------

Slovensko oranje himalajske ledine: obletnica odprav na Kangbačen in Anapurno

Septembrski Planinski vestnik o 40-letnici šole v Manangu