NOVICE  

Vsebina 10/2020 TEMA MESECA Potovtisi SPREHODI Samotni vrhovi Polhograjskega hribovja PORTRET Matej Arh PLEZANJE Zgodovina plezanja KOLUMNA Pozor, živina na paši! Z NAMI NA POT S ceste v gore PLANINČKOV KOTIČEK Mravljica Ana in njena dogodivščina TUJE GORE Zaton in vzhod sonca na Mojzesovi gori MLADINA IN GORE Pot okoli Julijskih Alp SPOMINI Končno izpolnjena oblika NARAVA Brinarjeva jelka ŽENSKO PLEZANJE Ženska naveza v Travniški grapi S PRVIM V HRIBE Oglašamo se iz ... ALPE ADRIA TRAIL Iz Lipice v dolino Glinščice DOGODEK Plezarna na robu Kranja JUBILEJ Danilo Škerbinek PLANINSKA ORGANIZACIJA Skupščina PZS 2020 NOVICE IZ VERTIKALE ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE LITERATURA PLANINSKA ORGANIZACIJA

Dolga dolga pot ...

V začetku oktobra smo lahko na portalu MMC prebrali, da smo Slovenci rešili poletno planinsko sezono, saj so se v gore odpravili tudi tisti, ki običajno ne zahajajo v gorski svet. Prenočitev v planinskih kočah je bilo sicer manj kot v preteklih letih, se je pa povečal obisk enodnevnih gostov, zato so planinska društva v povprečju menda zadovoljna s sezono. V planinskih kočah sta bila unovčena malo manj kot dva odstotka turističnih bonov.

Da se je letos po sili razmer v gorah znašlo več ljudi, ki počitnice sicer raje preživljajo kje drugje, se je odrazilo tudi pri delu Gorske reševalne službe, saj naj bi bilo več intervencij zaradi nepoznavanja terena, neizkušenosti in precenjevanja sposobnosti. Do dneva, ko tole pišem, statistika nesreč na spletni strani GRS navaja 423 intervencij, a do konca leta so še trije meseci, v katerih razmere v gorah postanejo zahtevnejše in bolj nepredvidljive. Trend števila reševanj vztrajno narašča; v primerjavi z letom 2006, ko je bilo posredovanj 292, se je njihovo število v lanskem letu podvojilo, saj so zabeležili 604 intervencije. »Nove obiskovalce bomo morali v prihodnjih letih ozavestiti glede odnosa do narave, opreme za varno hojo in njene uporabe ter pričakovanj glede ponudbe v kočah,« je za MMC povedal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. Ta je v zadnjih letih skupaj z Združenjem planinskih organizacij alpskega loka (CAA) pripravila vrsto priporočil in izdala serijo zgibank z napotki za varnejše obiskovanje gora, ki jih je mogoče najti na spletni strani PZS. Prispevki s podobno vsebino so dostopni tudi na spletnih straneh Gorske reševalne zveze Slovenije ter Policije.

Gorska enota policije že vrsto let izvaja preventivne akcije na terenu, s katerimi opozarja obiskovalce gora na vzroke, ki največkrat privedejo do nesreče v gorah, predvsem na neprimerno in nezadostno opremo. Vendar se stanje kljub nenehnemu ozaveščanju pohodnikov očitno ne izboljšuje, če sklepamo po poročilu o akcijah iz letošnjega julija: »Policisti opažajo, da so razmere med obiskovalci gora, predvsem na območju Triglavskih jezer, kamor jih veliko pride čez zelo zahtevno Komarčo, pod vsako kritiko. Večina planincev je bila obuta v nizko športno obutev različne kakovosti, ki je primerna zgolj za sprehode po ravnem v dolini. Na sebi so sicer imeli nahrbtnike - če bi se jim tako lahko sploh reklo - različnih modnih znamk, vendar o rezervni opremi planinca, ki naj bi jo takšen nahrbtnik imel, ne bi mogli govoriti, ker je ni bilo.«

Kaj lahko še naredimo, da bi bilo nesreč v gorah manj? Nasveti za nevešče in neizkušene pohodnike so na voljo, le poiskati jih je treba, kar v današnjem času ne bi smela biti težava - če vpišemo geslo »napotki za varen obisk gora« v brskalnik Google, nam vrne množico zadetkov, med katerimi nas prvi usmeri na spletno stran PZS z omenjenimi zgibankami. Morda bi bilo vredno razmisliti o samostojni spletni strani, kjer bi s sodelovanjem različnih organizacij na enem mestu zbrali priporočila za varno gibanje v gorah v vseh letnih časih tudi v angleškem jeziku, da bi na ta način dosegli tudi tuje obiskovalce naših gora. Ne nazadnje so mogoče tudi informativne table na izhodiščih, kar pogosto uporabljajo na množično obiskanih poteh v tujini. Nikoli ne bom pozabila svoje nejevere, ko sem na Novi Zelandiji na izhodišču izjemno priljubljenega pohoda Tongariro Alpine Crossing brala napotke pohodnikom - bili so v slogu »pozor, skodelica kave je vroča«. To se zdi tistim, ki smo hoje v gore vajeni, smešno, za mnoge druge pa je očitno še vedno abeceda, saj kljub ozaveščanju na vse mogoče načine tam poteka največ reševalnih akcij v državi. To me v trenutku slabosti napelje na misel, da je vse skupaj bob ob steno - po drugi strani pa trdno verjamem, da je kontinuirano ozaveščanje pot do uspeha.

Dolga, a vendarle dosegljiva.

Mateja Pate