Z nami na pot - Marjan Bradeško vas vabi v gore v odsevu Belega jezera oz. Weissensee-ja, na vrhove Hochtratten (1650 m), Stosia (1811 m), Laka (1851 m) in Golec (2004 m).
Nadaljujemo s tretjim člankom o zgodovini plezanja, potepamo se po neskončnih in samotah južne Slovenije, objavljamo članke o doživetjih v gorah, o planinski dediščini žigov in knjižic piše Nino Fijačko, Miro Štebe nas vabi na vulkane Indonezije, Magda Šalamon se spominja sledi Toneta Škarje, potopimo se tudi v zgodovino in na virtualni izlet ter predstavljamo najlepše fotografije fotonatečaja #LjubimGore.
Sledijo stalne rubrike: Planinčkov kotiček, kolumna, vreme (ali tudi na vas vpliva vreme?), Alpe Adria Trail, v spomin, literatura, novice iz vertikale, športnoplezalne novice, planinska organizacija.
Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika! Poiščite ga v svojem kiosku ali v spletni trgovini PZS, naročniki pa kar doma v svojih nabiralnikih.
TEMA MESECA
Lovci na rekorde
KOLUMNA
Aljaž Anderle
INTERVJU Tadej Golob
ZGODOVINA PLEZANJA Plezanje postane samostojen cilj
SLOVENSKI DINARIDI Neskončni gozdovi, do kamor seže oko
DOŽIVETJE
Nevihta na Storžiču
Z NAMI NA POT Gore v odsevu Belega jezera
PLANINČKOV KOTIČEK Močerad Močo potuje
PLANINSKA DEDIŠČINA Zgolj planinski žigi ali kaj več
TUJE GORE Rajske plaže ali ognjene vzpetine?
INTERVJU
Samo Supin
SPOMINI In ko mene več ne bo
VREME Vpliva vreme tudi na vas?
VIRTUALNI IZLET Spomini minulega poletja
ALPE ADRIA TRAIL Iz Brega pri Golem Brdu v Šmartno
PLANINSKA ZGODOVINA Baron Markus von Jabornegg (1837 - 1910)
V SPOMIN Leonid Kregar - Ničo
FOTONATEČAJ Zaključek fotonatečaja #LjubimGore 2020
NOVICE IZ VERTIKALE
ŠPORTNOPLEZALNE NOVICE
LITERATURA
PLANINSKA ORGANIZACIJA
|
|
Pogled na prehojeno desetletno pot
V življenju je treba vedno sprejemati nove izzive, naj bo to na poslovni poti, planinskogorniški ali na življenjski. Izzivi nam prinašajo v življenje draž in ga bogatijo. Pred skoraj desetimi leti nisem točno vedel, v kakšen izziv sem se podal, ko sem se prijavil na razpis za prosto mesto generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije (PZS). Mislili sem, da PZS dobro poznam, saj sem do takrat skoraj deset let predsedoval uspešnemu planinskemu društvu, sodeloval pri delu MDO PD in orgnih v PZS, organiziral večje planinske prireditve in bil dvajset let planinski vodnik.
Ko sem bil izbran na razpisu za novo delovno mesto in se zaposlil na PZS, sem rabil več kot leto, da sem dobro spoznal vso razvejanost naše krovne organizacije. Na eni strani je težava na hitro preklapljati med različnimi vsebinami in področji dela, na drugi pa je to garancija,
da ti pri delu ni nikoli dolgčas in delo ni monotono. Po preteklih letih dela v največji nevladni športni organizaciji lahko rečem, da sem dobro spoznal njeno organizacijsko strukturo in imel privilegij spoznati in delati z veliko srčnimi in predanimi posamezniki, ki praktično živijo za planinstvo v vseh oblikah, in mu namenjajo veliko svojega prostega časa. Prav tako sem spoznal njeno vpetost v širši družbini prostor v Sloveniji, v katerem je priznan in verodostojen partner ter član več organizacij; podobno je tudi s članstvom v različnih mednarodnih planinskih organizacijah.
Skupaj s sodelavci in prostovoljci nam je v tem času uspelo realizirati kar nekaj zahtevnih projektov. Gotovo je bil najzahtevnejši uvedba planinskega informacijskega sistema Naveza, ki je zdaj postal nepogrešljivo orodje tako za planinska društva pri vodenju evidenc članstva, prostovoljstva, priznanj in zdaj tudi usposobljenih strokovnih kadrov, kot za zaposlene in funkcionarje PZS za poslovno dokumentacijski del. Naslednji je bil selitev sedeža PZS na novo lokacijo. Kar težko verjamem, da smo že skoraj tri leta na novi lokaciji, ki smo jo vsi vzeli za svojo. Vem, da si vsi težko predstavljamo, da bi morali zapustiti lahko dostopne, svetle in zračne prostore in se vrniti v natlačeni center. Tudi sodelovanje s partnerji in sponzorji smo dvignili na višjo raven, tako da sponzorska sredstva pomenijo že skoraj 9 % vseh prihodkov zveze, s 34.000 evrov leta 2011 smo prišli na 228.000 evrov leta 2019. Zaloge edicij PZS smo s 400.000 leta 2011 zmanjšali na zmernih 143.000 v letu 2019.
Skratka, poslovanje planinske zveze je stabilno. Seveda pa ostaja še kar nekaj izzivov tudi za naprej. Eden vedno bolj perečih bo predvsem ustrezno odzivanje in prilagajanje organiziranosti planinstva vsem spremembam, ki se dogajajo v družbi, da se bo ohranjalo ravnovesje med uporabniki in upravljalci prostora.
Odločiti se bo treba tudi, ali bodo vedno več nalog sprejemali zaposleni in se bo s tem povečevala strokovna služba, ali pa jim bo uspelo najti nove pristope za motiviranje prostovoljcev, ki se bodo ažurno odzivali na trenutne razmere. Z novim letom prihaja na PZS nov generalni sekretar, sam pa se podajam na nove poti.
Zahvaljujem se sodelavcem za dobro in plodno sodelovanje, enako tudi vodstvu zveze in vsem prostovoljcem, aktivnim v različnih organih zveze in planinskih društev. Od vseh vas sem se veliko naučil in postavljeni izzivi so bili z vašo pomočjo lažji.
Vsem bralcem Planinskega vestnika in obiskovalcem gora želim veliko zadovoljstva in sreče v letu 2021, planinstvo kot način življenja pa naj nas vse ohranja zdrave in trdožive tudi v prihodnje - to v teh časih potrebujemo bolj kot kdaj koli prej.