NOVICE  

Projekti inPlaninec vključujejo tudi bralce brajice. Posebej za njih je pripravljen tudi jedilni list - planinski lonec besed, kjer lahko otipajo besede. To pa ni edina prilagoditev, jedilnik vsebuje tudi slike kretenj. Planinski lonec besed spremlja akcijo Gluhi strežejo v planinskih kočah in na dan akcij lahko bralci brajice sami pregledajo jedilnik in naročijo.

Na sliki jedilni list s kretnjami slovenskega znakovnega jezika in Braillovi pisavi, arhiv inPlaninec

Slep na obe očesi je Louis Braille že kot deček obvladal svojo invalidnost. Odlikoval se je v svoji izobrazbi in prejel štipendijo za francoski kraljevski inštitut za slepo mladino.

Ko je bil še študent, je začel razvijati sistem taktilne kode, ki bi slepim ljudem omogočil hitro in učinkovito branje in pisanje. Navdihnjen z vojaško kriptografijo Charlesa Barbierja, je Braille izdelal novo metodo, izdelano posebej za potrebe slepih. Svoje delo je prvič predstavil vrstnikom leta 1824.

V odrasli dobi je Louis Braille služboval kot profesor na inštitutu in bil glasbenik, vendar je preostanek svojega življenja večinoma preživel v izboljšanju in razširitvi svojega sistema. Večina vzgojiteljev ga več let po njegovi smrti ni uporabljala, vendar so potomci brajico prepoznali kot revolucionarni izum in je bil prilagojen za uporabo v jezikih po vsem svetu. Leta 1827 je bila v njegovo abecedo najprej prevedena knjiga francoske slovnice, leto kasneje pa je svoj sistem razširil tudi na zapisovanje glasbe. Na ta način so slepi glasbeniki ne le brali glasbo, ampak jo tudi sami skladali. Leta 1829 je izšla prva izdaja Braillove knjige Način zapisovanja besed, glasbe in preprostih pesmi z uporabo pik za slepe. To je pomenilo uradno »rojstvo« Braillove pisave. V uvodu je primerjal svoj izboljšani sistem s sistemom stotnika Barbiera, vseeno pa je Barbieru priznaval vse zasluge za iznajdbo pisanja s pikami.


Na sliki kovinska ploščica z Brajevo pisavo

Leta 1836 je na prošnjo nekega angleškega učenca dodal svoji abecedi še črko W, ki je v francoščini ni. Leta 1854 Braillova pisava postane uradna pisava slepih v Franciji, v letu 1878 pa na mednarodnem kongresu je pisava izbrana za najboljši sistem za slepe, ki se je počasi a vztrajno širil po vsem svetu 1929 je izdelan tudi mednarodni sistem zapisovanja glasbe v Braillovi pisavi.

Vsaka Braillova celica sestoji iz kombinacij šestih pik, razporejenih v liku pokončnega pravokotnika. V pravokotniku se nahajata vodoravno dve piki, navpično pa tri. S to kombinacijo je mogoče narediti črke, ločila in številke.
Vsaka kombinacija ima svoje ime in predstavlja določeno črko, odvisno od položaja pik. Pike so po pravilu, v celici, indeksirane tako, da se v zgornjem levem kotu nahaja 1. pika, pod njo 2. in spodaj levo 3. pika. Na desni strani pa se na vrhu nahaja 4., pod njo 5. in spodaj 6. pika.

Ob razvoju računalništva, ki slepim omogoča dostop do spleta in do elektronskih informacij, sta bili dodani še 7. in 8. Nove tehnologije prepravljajo vse kotičke našega življenja,  a Braillove pisave ne najeda zob časa. Braillova pisava je še vedno tista, ki ogromno pomeni slepim, je pa veliko mladine in starejših, ki si pomaga pri branju knjig z zvočno obliko. V večini, tisti, ki smo slepi od otroštva si pomagamo z Braillovo pisavo, kasneje oslepeli pa si bolj pomagajo z zvokom. Bi pa rekel, da Brajica nikoli

Kot slepemu mi Braillova pisava ogromno pomeni, saj z njo dobivam ogromno informacij, si lahko dopisujem z drugimi ljudmi in z njo sem lahko pridobil ogromno znanja v osnovni in srednji šoli. Brajica je slepim vedno v pomoč, samo takrat ne, če so pike slabo otipljive.

Anekdota iz šolski klopi:

Ko smo se kot prvarčki učili Brajico, smo otroci pred sabo dobili karto na kateri je bil upodobljen reljefno izbočen predmet na črko, ki smo jo obravnavali. Če je bila črka č, je bil na karti otipljiv čevelj.

Nekega dne nam je učiteljica dala pogledati na otip črko s in na karti za otip steklenico. Vprašala nas je katera črka naj bi bila to?

Učenci smo v en glas: "To je črka f, saj je na karti otipljiva flaša."

Pripravil Miha Jakopin