Bodisi zaradi dveletne odsotnosti bodisi zaradi lokacije, saj so udeleženke jubilejnega 50. srečanja RHM v Švici leta 2018 tako rekoč enoglasno izrazile željo, da bi se po dobrih 25 letih rade vrnile v Slovenijo.
Naj se takoj na začetku zahvalim Komisiji za alpinizem in Matjažu Šerkeziju za vso podporo in pomoč, ki so je bile deležne slovenske alpinistke in s tem vsa pisana mednarodna druščina, ki je teden dni uživala v stenah in plezališčih Julijskih Alp in Karavank. Prav številčna udeležba Slovenk je pripomogla k odličnemu vzdušju, izmenjavi mnenj in izkušenj z gostiteljicami ter mešanim (mednarodnim) navezam, ki so se varno vsak večer vračale v tabor pod naravnost ikonično Špikovo kuliso. Ni naključje, da je bila smer Debelakove v Veliki Mojstrovki tako oblegana smer ...
Med sobotno dobrodošlico je Ines Božič ob predstavitvenem powerpointu, ki ga je pripravila Jelka Krajnc, udeleženkam na kratko predstavila širše območje Julijskih Alp tostran in onstran meje. Jasna Pečjak pa je vse prisotne pozdravila v imenu Komisije za alpinizem, ki je predsedujoči Italijanki Annalisi Bonicalzi in častni predsednici iz Švice Vereni Jäggin podarila knjigi Slovensko planinstvo. Jasnina funkcija pa ni bila zgolj »protokolarne« narave, ampak je s pomočjo svojih stikov na srečanje prvič pripeljala še hrvaške (z izjemo Ane Mažar iz Splita v 80. letih) in srbske alpinistke, jaz pa še bosanske, ki so opravile številne vzpone in se navdušeno vključile v dogajanje.
Prijetna poživitev letošnjega srečanja je bilo veliko število mladih, kar pomeni dober obet za prihodnost. Po drugi strani pa so mlade alpinistke izrazile navdušenje nad številnimi starejšimi, ki jim pomenijo svetel zgled s svojo vztrajnostjo, vedrino in dolgo »kilometrino«. Ker so nam v kampu dali na voljo veliko pokrito teraso s televizijo, smo si lahko v sredo ogledale 3 krajše filme ob lanskoletni 100-letnici angleškega ženskega Pinnacle cluba, ki ga je predstavila njegova dolgoletna članica Cathy Woodhead.
Dogajanje med tednom je v seznam vzponov in drugih aktivnosti strnila Mira Zorič. S petkovo odlično zaključno večerjo v gostilni Jožica v Martuljku smo uradno zaključile srečanje in se dogovorile, da se drugo leto dobimo v francoskem Briançonu.
Po navdušenju in pohvalah udeleženk sodeč je bilo srečanje v Gozdu - Martuljku več kot uspešno. Posebnost tokratnega srečanja sta bila poleg rekordnega števila udeleženk tudi največje število novink do sedaj (Slovenke so seveda izvzete) in obetavno nizko starostno povprečje. Za konec pa še pohvala našim alpinistkam, ki so po svojih najboljših močeh sledile najrazličnejšim željam udeleženk, sodelovale tako pri pripravi kot izvedbi vzponov in vse do konca z dobro voljo bogatile celotno dogajanje.
Opravljeni vzponi in druge aktivnosti
Ines Božič Skok
|