Planinska zveza Slovenije po padcu števila članov v obdobju koronavirusa zadnja tri leta znova beleži povečevanje članstva. Krovna planinska organizacija združuje 301 društvo, in sicer planinska društva, klube in postaje GRS, s skupno 63.931 člani posamezniki (2024), ki jih je največ na Savinjskem, Gorenjskem in v osrednji Sloveniji. Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni tri odstotke vsega prebivalstva. Od vseh članov PZS je skoraj tretjina oz. več kot 20.700 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let. Povprečna starost v društvih je 40 let, delež žensk v planinski organizaciji pa znaša 47,3 odstotka.
Po padcu v obdobju koronavirusa število članov Planinske zveze Slovenije zadnja tri leta narašča. (vir: PZS)
Po podatkih na dan 31. 3. 2025 je v PZS letos včlanjenih že 49.238 posameznikov. Kot razlog za včlanitev planinci navajajo popuste pri prenočevanju v planinskih kočah, ugodnosti pri nakupu planinske opreme, več različnih vrst zavarovanja ter možnost sodelovanja v številnih planinskih dejavnostih in družbo znotraj planinskih društev oz. klubov. Najbolj razširjena oblika za postopno pridobivanje izkušenj in znanja je prav redna udeležba na organiziranih turah pod vodstvom prostovoljnih vodnikov PZS.
Od vseh članov PZS je skoraj tretjina oz. 20.726 mladih planincev do 26 let, sicer pa je povprečna starost članov 40 let. (vir: PZS)
"Povečanje števila članov kaže, da je velikemu delu družbe pomembno delovanje Planinske zveze Slovenije. Na področju rekreativne dejavnosti v naravi, vključno s planinskimi kočami in potmi, je PZS ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Sloveniji. Po zadnjih podatkih v hribe zahaja 350 tisoč Slovencev, zato ostaja izziv, kako v članstvo privabiti še preostale ljubitelje gorskega sveta," pojasni predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan.
Članstvo v Planinski zvezi Slovenije narašča, v društva po družbo, znanje in varnost. (foto: Manca Ogrin)
Prvi mož slovenske planinske organizacije poudarja "pomen organiziranih tur, ki nam poleg doživljanja narave in druženja ponujajo tudi znanje in varnost, pri čemer velja izpostaviti, da na turah prostovoljnih vodnikov PZS praktično ni nesreč". Gorska reševalna zveza Slovenije je v petnajstletnem obdobju od 2010 do 2024 zabeležila 7852 intervencij, od katerih jih je bilo po njenih podatkih le 14 v okviru izletov planinskih društev, kar je 0,18 odstotka oz. manj kot ena nesreča letno. "Prav planinsko strokovno usposobljeni kader je tisti, ki prenaša svoje znanje na druge obiskovalce gora in s tem vpliva na zmanjšanje števila nesreč v gorah. Vodniki Planinske zveze Slovenije in gorski vodniki, inštruktorji planinske vzgoje in alpinistični inštruktorji so naložba za varnejše obiskovanje gora - in to že od malih nog. Ponosni smo, da članstvo narašča tudi med mladimi, za katere so planinski tabori, doživetja v gorah in družabnost v naravi neprecenljivega pomena," še dodaja Rovan.
Gorski reševalci so v letu 2024 posredovali v 633 intervencijah, skoraj tri četrtine nezgod se je zgodilo med hojo v gorah. (vir: Info GRZS)
Gorski reševalci so v letu 2024 posredovali v 633 intervencijah. Statistika GRZS kaže, da se je lani največ nezgod, skoraj tri četrtine, zgodilo med hojo v gorah (od tega 62,6 % med hojo po poti in 11,2 % med hojo po brezpotju), 6,3 odstotka intervencij so opravili zaradi nezgod pri plezanju, 4,1 odstotka pri gorskem kolesarjenju in 1,6 odstotka pri turnem smučanju. Dvajset odstotkov poškodovanih je bilo starih med 20 in 29 let - ta starostna skupina je bila tako najštevilčnejša, sledili so 40- do 49-letniki (19 odstotkov) in 30- do 39-letniki (prav tako 19 odstotkov).
Po podatkih Gorske reševalne zveze Slovenije je malo nesreč na organiziranih planinskih izletih. Na turah znotraj planinskih društev je bila v zadnjem 15-letnem obdobju manj kot ena intervencija letno. (vir: Info GRZS)
Nesreča v gorah se lahko pripeti vsakomur in tudi najbolj usposobljeni posamezniki niso izjema, res pa je med posredovanji gorskih reševalcev zelo malo dogodkov na organiziranih planinskih aktivnostih. Če pogledamo statistiko gorskih nesreč za leto 2024, lani v Sloveniji skoraj ni bilo nesreč oz. poškodovanih med usposobljenim kadrom - en gorski reševalec in en vodnik PZS. Četrtina vseh intervencij je bila med planinci, ki so člani planinskega društva, in alpinisti, tri četrtine pa med turisti, planinci, ki niso člani planinskega društva, in drugimi obiskovalci gora. Prav tako je zelo malo nesreč na organiziranih izletih (tako planinskih društev kot samostojno organiziranih skupin in turističnih agencij), le slabih sedem odstotkov, je bilo pa 8,4 odstotka nesreč v plezalnih navezah. Gorski reševalci so največ, 43 odstotkov intervencij opravili na izletih neorganiziranih skupin, z 39 odstotki sledijo intervencije na turah posameznikov.
Lani v Sloveniji skoraj ni bilo nesreč oz. poškodovanih med usposobljenim kadrom, četrtina vseh intervencij je bila med planinci člani planinskega društva in alpinisti, tri četrtine pa med turisti, planinci nečlani PD in drugimi. (vir: Info GRZS)
Manca Ogrin
------------------------
Medijske objave:
Članstvo v Planinski zvezi Slovenije narašča (STA)
Dokaz več, kako radi imamo Slovenci gore, tudi mladi (Siol.net)
Članstvo v Planinski zvezi Slovenije narašča Ljubljana (Gorenjski glas)
V društva po družbo, znanje in varnost (Si21.com)
Statistični podatki PZS/GRZS za 2024 (Gore-ljudje)
Članstvo v Planinski zvezi Slovenije narašča (Hribi.net) |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih