Novinci iz Slovenije na tem mednarodnem tekmovanju v paraplezanju so bili Rok Močnik, Ksenija Oblak, Živa Lampič in Miha Jazbec, medtem ko so se Tanja Glušič, Gorazd Dolanc in Nataša Privošnik na Dunaju tekmovanja že udeležili junija 2024, kot člani slovenske paraplezalne reprezentance.
 Na sliki trije moški in ena ženska v mordih maijcah pred plezalno steno, arhiv inPlaninec
Na tekmovanje jih je v vlogi mentorja spremljal novi selektor Paraplezalne reprezentance Slovenije Marko Guna, ki se je takšnega tekmovanja udeležil prvič: »Ena lepa izkušanja zame, zanimiva in super tekma. Dober vpogled sem dobil v strukturo tekmovanja in sedaj si predstavljam razporeditev v posamezne kategorije. Tekma na Dunaju je bila dobra izkušnja za tekmovalce, sploh za tiste, ki so se takšnega tekmovanja prvič udeležili. Za člane reprezentance pa dobra preizkušnja po kateri so lahko videli v kakšnem stanju pripravljenosti so. Že kvalifikacijske smeri so bile kar zahtevne, finalni nastop pa je bil pričakovano še nivo višji. Čaka nas še kar precej dela. Dobro, da smo se spoznali s tekmovalci iz drugih reprezentanc. Drug od drugega se lahko veliko učimo in črpamo navdihe. Celotna organizacija je kar kompleksna zato sem vesel, da smo lahko sodelovali s spremljevalci naše ekipe. Predvsem se mi zdi dobro, da sem dobil predstavo glede težavnosti in prepoznal nekaj šibkih točk svojih tekmovalcev. Pozitivno sem navdušen nad celotno izkušnjo.«
 Na sliki moški in ženska v steni, arhiv inPlaninec
Na tekmovanju so naši plezalci dosegli naslednje izjemne rezultate: GORAZD DOLANC, kategorija B2 1. mesto ROK MOČNIK, kategorija OPEN 5. mesto TANJA GLUŠIČ, kategorija B2 4. mesto KSENIJA OBLAK, kategorija OPEN 5. mesto MIHA JAZBEC, kategorija OPEN 6. mesto ŽIVA LAMPIČ, kategorija OPEN 6. mesto NATAŠA PRIVOŠNIK, kategorija RP2 4. mesto
Ksenija Oblak je hvaležna, da je dobila priložnost, da se preizkusi v dvoranskem plezanju: »Enkratno in nepozabno doživetje ter izkušnja plezanja na Dunaju. Hvaležna sem odboru inPlaninec, ker sem dobila priložnost, da se preizkusim v dvoranskem plezanju, kar je bila moja dolgoletna želja. Moji dosedanji dosežki v plezanju so bila osvojena drevesa. Občutek v steni je zame občutek svobode ter hkrati moči, volje in vztrajnosti. Ponosna sem na vsak osvojen oprimek in še veliko jih bo. Vsake toliko časa mi pride še kakšna solza na oči, ko ponotranjim, kje sem in kaj vse sem dosegla v plezanju.«
Raznolike kategorije tekmovanja Pri paraplezalcih se kategorije delijo glede na različne vrste invalidnosti, pri čemer so okvare zelo raznolike in s tem tudi stopnja zahtevnosti plezanja. Tekmovalci so zato razvrščeni v ustrezne kategorije, ki omogočajo pošteno tekmovanje med podobno sposobnimi športniki.
 Na sliki moški v steni, arhiv inPlaninec
V kategoriji OPEN so se pomerili Rok Močnik, Živa Lampič, Miha Jazbec in Ksenija Oblak. Vsak od njih se je soočal s svojimi izzivi in jih uspešno premagal. V kategoriji Open tekmujejo tisti tekmovalci, ki še niso razvrščeni v uradne štiri kategorije, ki veljajo za paraplezanje s strani IFSC (Mednarodne zveze za športno plezanje). Odprte kategorije (OPEN) tako omogočajo, da se paraplezalec, ki še ni kategoriziran, pomeri z drugimi in izkusi vzdušje mednarodne paraplezalne skupnosti.
Kvalifikacijske smeri se Roku Močniku niso zdele težke: »Finalna smer je s težavnostjo presegla moja pričakovanja. Vzdušje je super, v skupina inPlaninec pleza se razumemo in se podpiramo. Povezanost je zelo dobra in mi veliko pomeni. Počutim se sprejetega. Raje kot govorim pa plezam. Veselim se naslednje tekme, za katero bom kmalu spet obul plezalke in treniral.«
 Na slikah plezalci v steni, arhiv inPlaninec
V kategoriji RP2 (omejeni doseg, moč in stabilnost) z največjim številom sotekmovalcev je tekmovala Nataša Privošnik, ki bi jo glede na njene močne okvare leta 2024 na zdravniškem pregledu pred prvo tekmo za svetovni pokal v paraplezanju v Innsbrucku zdravniki lahko uvrstili v RP1. V kategoriji B (slepi paraplezalci) sta tekmovala Gorazd Dolanc in Tanja Glušič. Oba sta pri plezanju uporabljala posebne komunikacijske naprave (slušalke) za usmerjanje slepega paraplezalca v steni, ki jih sta jih uporabljala usmerjevalca Mitja Proje in Maša Bobek, sicer tudi osebna trenerka Privošnikove in Dolanca. Starost tekmovalcev na Dunaju izjemna vzpodbuda za vse generacije Starostna struktura udeležencev kaže, da se lahko parašport in tekmovanje uspešno povezujejo z različnimi življenjskimi obdobji. Najmlajši tekmovalec med moškimi je bil star 14 let, najstarejši pa 73 let, povprečna starost med tekmovalci moškega spola je bila 44 let. Najmlajša tekmovalka med ženskami je bila stara 15 let, najstarejša pa 68 let. Povprečna starost ženskih tekmovalk je bila 41 let. Tekmovalo je 29 žensk in 32 moških.
 Na slikah plezalci v steni, arhiv inPlaninec
Razpon starosti med moškimi tekmovalci (od 14 do 73 let) in ženskimi tekmovalkami (od 15 do 68 let) kaže, da v parašportu ni omejitev in da se lahko vsakdo, ne glede na starost, udeleži in uživa v tekmovanju. To je jasen znak, da se parašport lahko prilagodi različnim življenjskim obdobjem. To pomeni, da zrelost in izkušnje prinašajo dodano vrednost v športu samem. Tekmovalci nad 40 let so pogosto bolj osredotočeni, disciplinirani in motivirani, kar vodi do boljši predstavitev in večjega užitka v samem parašportu. Prisotnost starejših tekmovalcev lahko deluje kot inspiracija za mlajšo generacijo. Parašportniki, ki se tekmovalno ukvarjajo v zrelejših letih, dokazujejo, da so zdravje, gibanje in tekmovanja pomembni skozi vse življenje. To lahko motivira mladino, da tudi sami ostanejo aktivni in zdravi. Različne starosti pri tekmovalcih pripomorejo k ustvarjanju močne parašportne skupnosti, kjer se mladi in starejši medsebojno učijo in podpirajo. Vzajemno spoštovanje in sodelovanje med generacijami prispeva k pozitivni športni kulturi, hkrati pa spodbujajo medgeneracijsko sodelovanje.
Povprečna starost nad 40 let med moškimi in ženskimi tekmovalci in prisotnost takšnih starejših posameznikov v parašportu kot celoti predstavljajo izjemno vzpodbuden znak. Dokazujejo, da je šport dostopen vsem in da se strast do športa lahko ohranja skozi vsa življenjska obdobja. Takšni rezultati nas opominjajo, da je pomembno nadaljevati s promocijo aktivnega in zdravega življenjskega sloga, ne glede na starost.
 Na sliki skupina inPlanincev z zastavo, na kateri piše praplezanje, arhiv inPlaninec
Od ideje do izjemne izvedbe Ideja za sodelovanje na tem prvenstvu se je rodila med rekreativnim plezanjem za invalide, ki ga od leta 2024 organizira odbor inPlaninec, v Plezalnem centru Ljubljana pod vodstvom Alenke Sakelšek. Od 26. februarja 2025 je rekreativno plezanje dostopno tudi v Plezalnem centru Celje pod vodstvom Ivane Leskovar. Vodniki Planinske zveze Slovenije in spremljevalci so s svojo podporo ključno prispevali k uspehu tekmovalcev, saj njihova prisotnost omogoča varno in kakovostno vadbo. Plezanje paraplezalcem ponuja pomembno priložnost za rehabilitacijo, premagovanje lastnih omejitev in vključevanje v družbo. Z navdušenjem pričakujemo prihodnje izzive in vabimo vse, da spremljate naše poti tudi v bodoče.
|