NOVICE  

Sodelovanje se je posebej okrepilo po letu 1992, ko je PZS uvedla t. i. kategorizacijo vodnikov PZS (in hkrati združitev nekdanjih mladinskih vodnikov (MPV) in že omenjenih PLV. Pri tej kategorizaciji, zaradi katere je bilo potrebno pripraviti tudi številne akte, so ponovno sodelovali vsi omenjeni, hkrati pa je takrat FŠ tudi »uradno« začela izvajati program usposabljanja VPZS v okviru Katedre za gorništvo, ko je KVIZ PZS ugotovila, da ta ustreza vsem zahtevam programov, ki se izvajajo znotraj PZS. Sodelovanje se je razširilo tudi na področje alpinizma in športnega plezanja, kjer sta bila še posebej aktivna dr. Blaž Jereb in dr. Bojan Leskošek, kot sedanji zunanji sodelavec FŠ pa tudi najprej dr. Franjo Krpač, sicer profesor na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (tudi dolgoletni član KVIZ PZS). Dr. Stanko Pinter in dr. Franjo Krpač sta se še posebej angažirala na področju usposabljanja priprave programov in usposabljanja mentorjev planinskih skupin.

Novo dimenzijo sodelovanja je v letu 1998 vnesel Zakon o športu, uvedba Strokovnega sveta RS za šport in s tem v zvezi novo sodelovanje tudi z Inštitutom za šport pri FŠ, torej sodelovanje z dr. Bojanom Joštom, dr. Jakobom Bednarikom in še posebej z dr. Stojanom Burnikom. Posebej dr. Stojan Burnik je bil ključna osebnost, da je PZS v sodelovanju z Inštitutom za šport in Katedro za gorništvo uspela še v letu 2000 najprej v okviru KVIZ PZS, pozneje pa tudi pri Strokovnem svetu RS za šport potrditi kar 18 programov, kjer je bilo pri programih športnega plezanja nadvse pomembno še sodelovanje z dr. Bojanom Leskoškom. Veliko pomoč je PZS v letu 2004 nudil dr. Jakob Bednarik, ko je PZS prvič kandidirala na razpisih za sredstva ESS, takrat predvsem kot predstavnik Direktorata za šport MŠŠ in sedaj kot predstavnik OKS. Pri teh razpisih, v posebnem konzorciju pri Inštitutu za šport pa se je sodelovanje razširilo še na Špelo Simončič in Miha Kürnerja.

Omeniti je potrebno, da so dr. Stojan Burnik (za področje 6 vodniških programov in programa inštruktor planinske vzgoje), dr. Franjo Krpač (za program mentor planinske skupine in vaditelj orientacije), dr. Blaž Jereb (za programa alpinist in alpinistični inštruktor) ter dr. Bojan Leskošek (kar za 5 programov športnega plezanja) tudi vodje usposabljanja v skladu z Navodilom za usposabljanje strokovnih delavcev v športu, ki ga je izdal Strokovni svet RS za šport. Zelo pomembno je tudi, da Inštitut za šport pri FŠ izvaja tudi potrebne meritve za alpiniste in športne plezalce PZS.

Ker so skoraj vsi našteti predstavniki FŠ po srcu tudi planinci, alpinisti in plezalci, hkrati pa imajo tudi številne strokovne nazive znotraj PZS, so seveda tudi zelo pogosti predavatelji in inštruktorji na usposabljanjih PZS.

Sodelovanje v vseh teh letih je bilo in še vedno je resnično vzorno, na visoki strokovni ravni, na strani Planinske zveze Slovenije pa so se v to sodelovanje vključevali predvsem že pokojni dr. Tomaž Vrhovec, Bojan Pollak, mag. Klemen Medja, mag. Borut Peršolja in dolgoletni načelnik KVIZ in pozneje KUP UO PZS (skupaj 15 let) Rudolf Skobe in seveda predsednika PZS Andrej Brvar in mag. Franc Ekar.

Planinska zveza Slovenije je Fakulteti za šport podelila zlati častni znak PZS. Predsednik PZS je ob tej priložnosti še posebej poudaril, da brez sodelovanja ni več možnosti za kakovostni razvoj planinstva in alpinizma. Planinska zveza se zato ob 15-letnici sodelovanja med PZS in Fakulteto za šport iskreno zahvaljuje vsem, ki so v tem obdobju skrbeli za slovensko planinstvo. Zahvala še posebej velja dr. Stojanu Burniku, dr. Blažu Jerebu, dr. Stanku Pintarju, dr. Jakobu Bednariku, Špeli Simončič in Mihu Kϋrnerju. Velike zasluge in zahvale za uspešno sodelovanje ima tudi sedanji dekan Fakultete za Šport dr. Milan Žvan,  ki nadaljuje in ohranja tradicijo aktivnega in strokovnega sodelovanja s planinstvom, alpinizmom in športnim plezanjem.

Pomembno je tudi, da strokovna športna znanost vse bolj ceni tudi športne aktivnosti v planinskem svetu, ki so v sedanjem času podkrepljene tudi z največjo mero kulture, varnosti in upoštevanja planinskega kodeksa.