NOVICE  

Najprej na ogled velikonočnice

Zbrani predsedniki planinskih društev, načelniki odsekov za varstvo gorske narave in gorski stražarji so si najprej v spremstvu Zlatka Zevnika, predsednika Turističnega društva Ponikva, ogledali rastišče znamenite velikonočnice na Boletini ter se ob tem seznanili še z drugimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi kraja. Po vrnitvi v osnovno šolo jih je pozdravil in podal nekaj informacij o občini še Florjan Cveto Erjavec, podžupan občine Šentjur.

Planinski muzej v Mojstrani

Meddruštveni odbor planinskih društev Savinjske šteje 53 društev, vse od Solčave do Gornjega Grada, pa do Rogaške Slatine in Rogatca. Meddruštveni odbor v organizacijski strukturi Planinske zveze Slovenije služi povezavi najvišjih organov zveze in društev. Takšen način delovanja zagotavlja lažji pretok informacij v obeh smereh. Tokratna plenarna seja je bila v prvi vrsti namenjena usklajevanju stališč za bližajočo se redno letno skupščino Planinske zveze Slovenije. Sejo je vodila Manja Rajh, predsednica Meddruštvenega odbora, udeležili pa so se je tudi člani predsedstva Planinske zveze s predsednikom Francijem Ekarjem na čelu. Za uvod so člani odbora pregledali organiziranost in dejavnost planinskih društev na področju varstva gorske narave. V letu 2008 so društva izvedla 107 naravovarstvenih akcij, v katerih je sodelovalo več kot 1500 planincev. Gre za očiščevalne akcije, odpravljanje divjih bližnjic na planinskih poteh, predavanja, tabore in izlete z naravovarstveno vsebino, srečanje varuhov gorske narave in gorskih stražarjev ter druge naravovarstvene aktivnosti. Posamezna planinska društva, naravovarstvene zveze in Komisija za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi se aktivno vključujejo v rešitev problema voženj z motornimi vozili v naravnem okolju, ki je predvsem v sprejemu ustreznejših zakonskih predpisov in učinkovitejšem nadzoru. V nadaljevanju je zbrane predsednik Ekar seznanil s pregledom delovanja Planinske zveze v preteklem letu in s prioritetnimi cilji v bližnji bodočnosti. Razveseljivo je, da število članov planinske organizacije narašča, da je gospodarjenje zveze odgovorno, vsesplošna aktivnost pa na mednarodni ravni. Zadnje ostaja med prioritetnimi cilji tudi v prihodnje, med pomembne cilje sodijo tudi aktiviranje Komisije za planinsko kulturo, sprememba podobe planinske postojanke v smislu večje skromnosti in okoljske primernosti, skrb za mlade ter izobraževanje in usposabljanje članstva. Planinstvo sloni na prostovoljnem delu, vendar brez finančnih sredstev ne gre. Zaradi gospodarske krize bo pridobivanje teh še težje. Težave pri pridobivanju prepotrebnih sredstev  za vzdrževanje

Planinskih postojank, za delo z mladimi in usposabljanje članov, v nekaterih okoljih pa so bile tudi osrednja tema predsednikov planinskih društev. Kljub vsemu, pa so za zaključek soglasno podprli nadaljevanje gradnje Planinskega muzeja v Mojstrani.

                                                                                         I.B.
                                                                       (objavljeno v časopisu Šentjurčan)