Danes 26. avgusta bo poteklo 231 leti, ko je bila gora Triglav prvič osvojena. To se je zgodilo 8 let pred prvo osvojitvijo Mont Blanca, 22 let pred prvim vzponom na Veliki Klek /Grossglockner/, 87 let pred prvo osvojitvijo Materhorna. V zgodovino slovenskega planinstva so se za večno zapisale mogočne bohinjske osebnosti: Luka Korošec iz Koprivnika, Matevž Kos iz Jereke, Štefan Rožič iz Savice in Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine. Da se ja »projekt« uresničil, je bila zasluga barona Zoisa, ki je takrat raziskovalno in gospodarsko deloval v Bohinju in je to »triglavsko odpravo« denarno podprl in tudi nagradil. Za promocijo, raziskovanje Triglava so izjemno veliko naredili: dr. Julius Kugy, Evgen Lovšin, Mira Mara Debelakova in Miha Potočnik. Ob tem je predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar dejal: »Za Evropo in svet kot za človeka za življenje in prihodnost so Alpe izjemnega ter ključnega pomena, zatorej je popolna prioriteta v prizadevanjih kako Alpe, mogočno gorsko verigo od Monaka do Dunaja, ohraniti ter jih obvarovati. Zato tudi planinstvo podpira prizadevanja Alpske konvencije, da bi se to, varovanje in ohranjanje Alp, čim bolj aktivno in popolneje uresničevalo. Triglav pa tudi kot pomemben »kralj in vladar« potrebuje več skrbnosti in spoštovanja, kajti vsako leto večje obremenitve z množičnimi obiskovanji in prireditvami na »Vrhu« niso ravno prijazne triglavskemu naravovarstvu.
Ob tej priložnosti bo vrh Triglava na dan tega spomina tega dogodka obiskala tričlanska delegacija Planinske zveze Slovenije. V soboto, 29. avgusta, ob 17. uri pa bo, tudi ob občinskem prazniku Občine Bohinj, pri spomeniku Planinske zveze Slovenije v čast štirim srčnim možem, prvim osvojiteljem Triglava, priložnostna spominska slovesnost. |