NOVICE  

Ángela Piskernik izhaja iz številne kmečke družine z Lobnika pri Železni Kapli. Na Dunaju je kot prva Slovenka doktorirala iz bioloških ved. Zaradi njene napredne dejavnosti v nekaterih slovenskih društvih ji tedanje koroške oblasti niso omogočile primerne zaposlitve. Bila je vzgojiteljica v družini odvetnika, praktikantka in asistentka v Prorodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, poučevala je na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu. Zaradi sodelovanja v Osvobodilni fronti so jo odgnali v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Prva povojna leta je bila ravnateljica Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in nato do upokojitve prva poklicna referentka za varstvo narave v Sloveniji.

Njeno življenjsko delo je obsežno. Sodelovala je pri ustanovitvi Triglavskega narodnega parka, prizadevala pa se je tudi za slovensko - avstrijski naravni park v Karavankah in Kamniško  - Savinjskih Alpah. Za nas planince pa je pomembna njena oživitev alpskega botaničnega vrta Julijana v Trenti po II. svetovni vojni, ustanovitev gorske straže v letu 1954, programa, po katerem se planinci usposabljajo še danes in je nadgrajen še s programom varuh gorske narave. Ni tako naključje, da se je KVGN PZS odločila poimenovati svoja priznanja za prizadevno delo pri ohranjanju in varovanju gorske narave prav po dr. Ángeli Piskernik.

Doma in v tujini je objavila številne razprave o varovanju narave. Posebej dejavna je bila v Mednarodni alpski komisiji in Mednarodni zvezi za varstvo narave. Pomemben je njen priročnik Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. Tik pred smrtjo je prejela plaketo Van Tienhovne evropske nagrade za varstvo narave.