NOVICE  

V soboto 29. avgusta je bila pri spomeniku v Ribčevem Lazu v Bohinju PRIREDITEV V SPOMIN NA ŠTIRI SRČNE MOŽE, KI SO PRED 231 LETI PRVI STOPILI NA VRH OČAKA TRIGLAVA

Veliko raziskovalcev Triglava je navdihnil pesniški zapis Franceta Prešerna, ki opisuje Triglav s stihi: »svetla zarja z rumenimi žarki glavo trojno snežnikov kranjskih sivga poglavarja...« Tudi s tem navdihom je Evgen Lovšin zbral in zapisal veliko raziskovalno triglavsko zgodovinopisje. Tudi raziskovalna prizadevanja ostalih »velikih« alpskih mož: Henrika Tume, Juliusa Kugyja, Frana Orožna, Josipa Korošca, Josipa Vestra, Baltazar Hacquet, ki so postali nesmrtni Triglavani. Tudi izjemni »častilci«  Triglava in Slovenskega planinskega društva: kot je bil Jakob Aljaž so postali s svojimi dobrimi in zaslužnimi deli nesmrtni in večno zaslužni za slovensko planinstvo in Triglav še posebej. Tudi v novejšem času je Miha Potočnik predsednik PZS zaslužen, da tu v Bohinju stoji veličasten spomenik v spomin bohinjskim  zmagovalcem Triglava.

Obuditi pa moramo tudi spomin na velikega ljubitelja Bohinja in Triglava Rudolfa Badjuro zvestega člana SPD, Drenovca ki je v letu 1922  napisal in izdal  vodnik: »Na Triglav v kraljestvo zlatoroga« Da se je  po prvi svetovni vojni  omogočil  slovenski dostop na Triglav iz bohinjskega in  mojstranskega dela je zasluga Mihajla Pupina, ki je s svojo vplivnostjo vplival na ameriškega predsednika Wilsona, da se je takratna državna t.i.  Rapalska meja »umaknila« na zahodno stran tako, da so bila izvzeta že v Rapalski sestav ozemeljska področja: Bohinja, Bleda, Jesenic, Kranjske Gore, svet med Savo Bohinjko in Dolinko. Mejnik Rapala je bil umaknjen »za« vrhom Triglava tako, da je bil vzpon iz Planinke, Kredarice slovenski in neoviran. Za to dejanje je bilo znamenitemu znanstveniku, svetovljanu Mihajlu Pupinu podeljeno častno občanstvo občine. Slovenski dolg do njega pa še ostaja.

Spoštovani  prijatelji gora, planinstva,Triglava.

Ko se ob jubilejih soočamo z izjemnimi vrednotami slovenske planinske preteklosti je Planinska zveza Slovenije izpostavila aktualnost, da je zadnji čas, da se končno strokovno in raziskovalno pristopi k urejevanju in pripravi izdaje objektivnega zgodovinopisja o slovenskemu planinstvu. Kot o življenju in aktivnostih v slovenskem  gorskem svetu, o prvobitnosti do današnjega časa, ko se slovensko planinstvo sooča z dosežki in uspehi na področju sodobnih planinski športov in ostalih planinskih aktivnosti in področij, ki so po kakovosti in pomembnosti, kot strokovnosti mednarodno pozitivno primerljive.

Slovenski planinski muzej je izziv in dosežek prvega desetletja tretjega tisočletja. Hram slovenske planinske preteklosti je končno po stoletju želja nastal. Naša naloga je, da mu damo vsebine in pomembnosti iz resnične in objektivne preteklosti, ki so strmo izgrajevale slovensko planinstvo, alpinizem, gorsko naravovarstvo, preventive in reševanje... SPM mora postati pomik in temelj, kot izhodišče za planinske nadaljnje ustvarjalnosti za danes in v prihodnje. Kajti brez preteklosti ni učinkovite sedanjosti in še manj trdne prihodnosti.

Letošnje leto, ko Slovenija predseduje Alpski konvenciji, katere je tudi Slovenija sopodpisnica, je  še posebej  priložnost, da izpostavimo  gorsko naravovarstvene zahteve; to je po čim hitrejših ekoloških sanacijah v planinskih gorskih okoljih, da se prične razmišljati koliko določena gorstva, gora »prenese« bremenitev, ki jih povzroča človek. Presoditi bomo morali kaj na se na gori lahko prireja, dogaja, kajti  prav letošnji primeri nas opozarjajo, da gora ne smemo razprodajati  in oddajati za vse mogoče množične dolinske razvade in navade.  Tu se pojavljajo tudi vprašanja varnosti ko nastaja vse več poškodb obiskovalcev gora, ki so v  porastu, stroški reševanja, zdravljenja. Nikakor pa ne pristajamo, da bi bilo planinstvo razvrščeno v adrenalinske skupine in področja. Dejstvo je, da je planinska aktivnost, to je hoja in vzpenjanje po  označenih in zavarovanih planinskih poteh najbolj varna in koristna za človeka, njegovo telo in dušo.

Spoštovani prisotni gostje, planinke, planinci, gorniki...

Ko se danes spominjamo prve oprijeme in korake na Triglav, ki so bili storjeni pred 231. leti in še vedno iščemo božanstvo »Troglavnega boga«, kot so zapisali, to je boga in gospodarja »zraka, zemlje in morja« prav tako na Triglavu iščemo in razmišljamo o lepem, o tem kaj bi lahko planinstvo še bogatilo in vedno pridemo do dejstva, da ne preteklega ne sedanjega planinstva ni bilo brez kulture, umetnosti, glasbe, pesmi, slikarstva. S temi področji in dejanji se še kako planinstvo in človek dopolnjuje in bogati. Danes imamo tudi priložnost, da se s planinskim priznanjem s »častnim srebrnim znakom PZS« zahvalimo za zvestobo slovenskemu planinstvu, svetovljanu, svetovno priznanemu opernemu pevcu Janezu Lotriču, ki z njegovim  darom, glasom in petjem pestri že skozi desetletja tudi slovensko planinstvo, od  Ratitovca pod katerim je shodil in živel in na katerega se najraje vrača, se vzpenja, a tudi z velikim veseljem na ostale gore. Svoj spomin je pustil na vrhu Triglava, ko smo skupaj zapeli planinsko himno »Oj Triglav moj dom. Tako naj tudi ostane, da bodo gore še naprej ostale last pravic in posest vseh dobrih in do gore spoštovanih ter ozaveščenih kulturnih  ljudi.

Spoštovanj Janez častno priznanje PZS, srebrni znak, je tvoje za tvojo dobro, zasluženo in vedno dobrotniško darovano planinsko pesem.

Spoštovani, vsi , ki smo danes zbrani tu  v ne  preveč prijaznem vremenu , pred veličastnim spomenikom »Triglavskim zmagovalcem« smo in dokazujemo ter potrjujemo planinsko, triglavsko pripadnost in spoštovanje  slovenski »sveti gori«. Ob tem povemo in sporočimo, da gora Triglav pa tudi ostali slovenski vrhovi ne morejo biti nikdar v zakupu političnih ideologij, religij ali ostalih fanatikov fanatizmov in malikovanj. Vrh gore je mesto miru, spoštljivosti in intimnih tihih meditacij. Je prostor in mesto za vse svetovljane, ki cenijo, varujejo in z vso spoštljivostjo ohranjajo gorski svet in mir. Spomin in obujanje spomina na prvo osvojitev vrha Triglava in obveza ter dolžnost vsakega zavednega Slovenca.