NOVICE  

Povod za pisanje so bile zadnje nesreče smučarjev, ki so umrli v plazu pri smučanju izven urejenih smučišč in številni odmevi v medijih, ki vztrajajo pri besedni zvezi turni smučar, turna smuka...

Povedati je potrebno, da vsak, ki smuča izven urejenih smučišč, še ni turni smučar in da smučanje izven urejenega smučišča še ni turna smuka. 

Biti turni smučar pomeni bistveno več kot znati samo smučati, pa četudi zelo dobro smučati. Če se hočemo z gore spustiti s smučmi, se moramo najprej povzpeti na vrh. Za to so potreba številna planinska znanja, ki so opisana v učbeniku Planinska šola. Na turo se je potrebno pripraviti, kar pomeni:

• narediti načrt ture,
• preveriti vremenske razmere,
• preveriti napoved splošne nevarnosti proženja snežnih plazov,
• pripraviti opremo primerno turi
• na samem terenu preverjati in ocenjevati možnost proženja snežnih plazov, kar storimo s pomočjo norveške metode...

Poleg zgoraj naštetega, je potrebno obvladati hojo z derezami in uporabljati cepin, obvezna oprema vsakega turnega smučarja naj bi bila tudi plazovna žolna, sonda in lopata in obvezno znanje uporabe kompleta.

Že samo iz zgoraj naštetega bi težko rekli, da je lahko vsak smučar tudi turni smučar.

Poglejmo še definicijo (Golnar T.: Turno smučanje. Priročnik za turne smučarje. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije, 2002.)

Turni smuk pomeni gorniško dejanje, ki ga opravimo pretežno s pomočjo smuči. Te nam po večini olajšajo gibanje v zasneženi pokrajini tako, pri vzponu kot pri spustu, in omogočajo hitrejše in varnejše gibanje. Cilj turnega smuka ni vedno osvojitev vrha. Ob pomoči turnih smuči si lahko skrajšamo dostop do gore in tudi sestop z nje. Turno smučanje zahteva posebno opremo, ki mora zajemati vsaj smuči s posebnimi vezmi, ki omogočajo dvigovanje pete, in pse, ki preprečujejo zdrs s smučmi. Turno smučanje vključuje posebno tehniko hoje, spust (smučanje) pa je glede gibanja podoben spustu pri alpskem smučanju. Razlika je predvsem v snegu, ki je ne teptan in raznovrsten.

Smučanje zunaj urejenih smučišč ali variantno smučanje je posebna oblika smučanja, pri kateri izkoriščamo žičnice. Z žičnico se zapeljemo čim više, nato se po potrebi še malo povzpnemo peš ali na smučeh in se spustimo v dolino zunaj urejenih prog. Ta način smučanja poleg smučarske pogosto zahteva še alpinistično opremo (čelada, cepin), turno smučarska oprema pa ni potrebna. Variantnega smučanja običajno ne prištevamo med turno smučarske dejavnosti. Lahko pa takšne smuke štejemo za alpinistične, če so opravljeni čez zahtevnejša pobočja, po grapah ali plezalnih smereh. 

Vse večkrat se turno smučanje zamenja tudi z alpinističnim smučanjem, ki ne sodi med turno smuko. Alpinistično smučanje je smučanje po strmih in izpostavljenih snežnih pobočjih in grapah, zasneženih plezalnih smereh in zaledenelih slapovih. Vključuje brezhibno obvladanje nekaterih elementov alpske tehnike (hitro vijuganje, obrat s skokom in drugo). Terja izvrstno telesno in duševno pripravljenost. 

In zakaj neodgovorni smučar?

V zadnjem času je tudi v Sloveniji opazna porast obiskovalcev gorskega sveta s pomočjo turnih smuči. Gre za, v primerjavi s smučanjem na urejenem smučišču, relativno poceni obliko rekreacije, saj za nakup povprečnega turno smučarskega kompleta odštejemo od 700 do 900 €. 

S pomočjo turnih smuči se lahko gibamo po terenu, ki ga brez njih ne bi zmogli (globok sneg) in se pred nakupom opreme tam tudi nismo gibali. Neusposobljen in predvsem neveden obiskovalec gorskega sveta v zimskem času pa kaj hitro zaide v težave, ki so pogosto usodne. 

Prav tako nas proizvajalci smučarske opreme vsak dan “bombardirajo” s posnetki čudovite pokrajine, s snegom do kolen in norimi spusti z vrhov. S tem posledično vplivajo na ljudi, da se vse pogosteje zapeljejo izven urejenega smučišča brez vsakega gorniškega znanja. 

Koliko reklam pa ste videli že za plazovno žolno?!

Neodgovorni smučar je vsak, ki zapelje izven urejenega smučišča brez kakršnega koli znanja o plazovih in gibanju v snežnih razmerah. Neodgovorni smučar je vsak, ki smuča po gorski pokrajini brez plazovne žolne, sonde, lopate, čelade... Neodgovorni smučar je vsak, ki predhodno ne preveri snežnih razmer, ne zna uporabljati cepina in derez...

Smešna so tudi vprašanja novinarjev: “Kaj mislite, ali je za nesrečo kriv sneg ali upravljavec žičnice?!

Vsak je odgovoren sam zase in ne kažimo s prstom na upravljavce žičnic in oskrbnike koč. 

Še najmanj pa je kriv sneg. Gorska narava je takšna že tisočletja, z mnogimi pastmi, ki jih človek spoznava skozi evolucijo. Žalosti le dejstvo, da današnji ljudje niso pripravljeni prisluhniti izkušnjam in nasvetom drugih in raje sami odkrivajo že zdavnaj odkrito in preizkušeno.

Upam, da so zadnje smrtne nesreče velik poduk vsem, ki nimajo znanja in se odpravljajo v gore tudi ob 4. stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov po 5. stopenjski evropski lestvici.

In “hudiča”, kupite si že plazovno žolno, sondo in lopato. Celoten komplet stane od 250 do 400 €. Vsa stvar je cenejša od vsakega venca.

Prav tako poskrbite za zavarovanje, kar najlažje storite, da postanete član Planinskega društva (pozanimajte se v domačem kraju). S tem ste deležni še nekaterih drugih ugodnosti, predvsem pa je pomembno, da pridete med krog ljudi, ki gore poznajo in vas bodo naučili varnega gibanja v gorskem svetu v vseh letnih časih. 

V kolikor pa bi radi gore obiskali občasno ali bili deležni prave pustolovščine, si najemite   vodnika, bodisi vodnika Planinske zveze Slovenije ali gorskega vodnika.

Previdno na poti. V tem trenutku je v gorah še vedno 4. stopnja proženja snežnih plazov. Pri prerezu snežne odeje vidimo kar nekaj med seboj nesprijetih plasti, ki so posledica spremenljivih vremenskih razmer v gorah (sneg, dež, otoplitev, zmrzal).

Še napoved ARSO: Po obilnem sneženju od srede do četrtka zjutraj se je vreme umirilo. V četrtek čez dan je zapadlo še okoli 5 cm snega. Ob nizkih temperaturah se sneg ni kaj dosti sesedel in stabiliziral.
Severovzhodni veter je na vetru izpostavljenih legah včeraj še prenašal sneg.
Snežna odeja je rahla in mehka. Obsežna so območna z napihanim snegom, na vetru izpostavljenih mestih pa je novi sneg precej spihan. V Julijskih Alpah je na 1500 m do okoli 140 cm snega, nad 2000 m pa od 300 do 340 cm. V zahodnih Karavankah in Savinjskih Alpah je na 1500 m do okoli 120 cm snega, na Pohorju ter v vzhodnih Karavankah pa od 70 do 100 cm. Snežna odeja sega do nižin.
Nevarnost snežnih plazov je v Julijskih Alpah in Karavankah 4. stopnje, drugod je 3. stopnje. Pričakujemo spontano proženje manjših in srednje velikih plazov suhega, delno sprijetega snega z bolj strmih pobočij. Na mestih z napihanim snegom lahko že ob majhni obremenitvi sprožimo snežni plaz.
Danes bo še večinoma oblačno vreme, zato sonce ne bo vplivalo na preobražanje novega snega. Jutri bo sončno. Sonce bo pospešilo preobražanje snežne odeje na prisojnih pobočjih, pa tudi na planotah. Le v osojah bo sneg ostal suh. Na prisojnih pobočjih se bo zato povečala možnost spontanega plazenja. Novi sneg se bo nekoliko sesedel. V nedeljo bo spet hladneje, več bo tudi oblačnosti. Nevarnost snežnih plazov se bo zato nekoliko zmanjšala, kar velja za možnost spontanega plazenja, ne bo pa se zmanjšalo tveganje, da sami sprožimo snežni plaz. Nevarnejša bodo severna pobočja in mesta z napihanim snegom.
Naslednje poročilo bo izdano v ponedeljek, 15.2.2010.

In še kratek nasvet:

Trenutne razmere v gorah kažejo, da se zima še nekaj časa ne bo poslovila in bomo lahko uživali na snegu tako peš kot s turnimi smučmi. 

V slovenskem gorskem svetu v večini primerov naletimo na »križem kražem« gažen sneg in nikoli ne vemo kje je gaz turnih smučarjev in kje je gaz za vzpon in sestop. Upoštevajmo pravilo racionalne hoje, saj bo za vse nas hoja v gore prijetnejša, brez nepotrebnih padcev, preklinjanja…

Pohodnik si naj v klanec naredi svojo gaz, ki jo bodo ostali še utrdili. Za sestop naj ne uporabi iste, saj bo sčasoma postala neuporabna za vzpon. Enako velja za turne smučarje, ki za vzpon uporabljajo svojo smučino in po njen pohodniki ne hodijo. 

Poskrbimo tudi za rumene markacije v snegu ob poteh, za katere še posebej skrbi močnejši spol. Verjetno nobenemu od nas ni prijetno, ko nas spremljajo na idilični turi po zasneženi pokrajini. Dajmo »klic narave« opraviti nekoliko izven poti. Če pa to ni mogoče, bodimo vsaj toliko in po potrebi vse skupaj zasujmo s snegom.

Matjaž Šerkezi