NOVICE  

Osrednji dogodek je bila predaja še zadnjih arhivskih gradiv Planinske zveze Slovenije v trajno hrambo Slovenskemu planinskemu muzeju. Med arhivskimi gradivi je Planinska zveza Slovenije predala tudi originalno kupoprodajno pogodbo, s katero je Jakob Aljaž leta 1895 odkupil zemljišče vrh Triglava.

Planinska zveza Slovenije se zaveda, da brez spoštovanja zgodovine, preteklosti in svojih korenin ni ne sedanjosti ne prihodnosti. Ohranjanje planinskega zgodovinskega spomina s pomočjo Slovenskega planinskega muzeja, ki je bil odprt lanskega avgusta, je pomembno področje. Predsednik Planinske zveze Bojan Rotovnik je izrazil zadovoljstvo ob predaji arhivskih gradiv Planinske zveze Slovenije v trajno hrambo Slovenskemu planinskemu muzeju oz. Gornjesavskemu muzeju Jesenice: »Današnji Slovenski planinski muzej ima ustrezne in s pravili stroke urejene depojske prostore za hrambo muzejskega in arhivskega gradiva. Zato je prav, da se taka arhivska gradiva, kot jih danes predajamo v trajno hrambo Slovenskemu planinskemu in s tem Gornjesavskemu muzeju Jesenice, nahajajo tu, kjer bodo dobila primeren prostor, kot jim gre - tako glede shranjevanja kakor tudi glede planinske vrednosti in možnosti vsem na ogled. Ob tem se za dobro sodelovanje zahvaljujem Slovenskemu planinskemu muzeju in Gornjesavskemu muzeju Jesenice. Naša današnja predaja arhivskega gradiva naj bo vzpodbuda tudi ostalim, ki morda doma hranijo zgodovinske eksponate, zanimive širši javnosti, da sledijo našemu zgledu.«

Med predanimi arhivskim gradivom sta tudi - edinstveni in seveda originalni - pogodba (datirana 15. april 1895) o nakupu zemljišča na vrhu Triglava, kjer je Jakob Aljaž še istega leta postavil Aljažev stolp, in pogodba iz leta 1900 (17. januar) o nakupu zemljišča, kjer danes stoji Aljažev dom. Obe zemljišči je od takratnih občin Dovje in Mojstrana kupil Jakob Aljaž. Obsežni del gradiva zajema 1195 fotografij, nastalih iz posnetkov na steklenih ploščah iz obdobja med obema svetovnima vojnama in v obdobju po letu 1945. Vsi ti in še nekaj drugih dokumentov Planinske zveze Slovenije so bili skupaj s prvo vpisno knjigo, ki jo je leta 1895 v Aljažev stolp položil Jakob Aljaž, na ogled po slovenskih in drugih evropskih mestih (Gradec, Dunaj, Bern, Dubrovnik, Reka, Split, Berlin in Rim), je v obrazložitvi predaje gradiva razložila podpredsednica PZS Slavica Tovšak.

Že leta 1999 je Gornjesavski muzej Jesenice prevzel del gradiva oziroma predmetov Planinske zveze Slovenije. Ta je eden od partnerjev, soustvarjalcev današnje stalne razstave v Slovenskem planinskem muzeju, ki sodi pod okrilje Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Ob podpisu pogodbe in predaji arhivskega gradiva Planinske zveze Slovenije je bila zadovoljna tudi direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič, ki je med drugim v prihodnosti zagotovila ogled dragocenih pogodb tudi širši javnosti: »Veseli nas, da bo kupoprodajna pogodba, ki je nastala z lokalno občino Dovje - Mojstrana in »domačim« župnikom pred več kot 115 leti, ponovno hranjena v domačem okolju, kjer je nastala. Prevzeto gradivo bo na voljo javnosti po Pravilniku o uporabi muzejskega in arhivskega gradiva Gornjesavskega muzeja Jesenice, ki omogoča javni dostop in primerno uporabo gradiva. Planinski zvezi Slovenije, njenemu vodstvu in organom se za izkazano zaupanje iskreno zahvaljujem. S prevzemom dragocenega gradiva v Slovenski planinski muzej pa se obvezujemo, da ga bomo hranili, varovali, preučevali in interpretirali po pravilih stroke.«


Podpis pogodbe o predaji arhivskega gradiva PZS v trajno hrambo Slovenskemu planinskemu muzeju (SPM) oz. Gornjesavskemu muzeju Jesenice, pod okrilje katerega SPM spada. Podpisujeta predsednik PZS Bojan Rotovnik in direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice Irena Lačen Benedičič, foto Vladimir Habjan

Da bodo Slovenski planinski muzej podpirali tudi v prihodnje, so se Ustanova Avgusta Delavca, Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije s podpisom aneksa k pogodbi zavezali k nadaljnjemu sofinanciranju Slovenskega planinskega muzeja. Župan občine Kranjska Gora Jure Žerjav je ob podpori partnerjev pri Slovenskem planinskem muzeju dejal, da »pomen partnerskega podpisa aneksa k pogodbi o sofinanciranju delovanja Slovenskega planinskega muzeja za leto 2011 ni samo v finančnem vložku, ki seveda pomembno vpliva na kvaliteto delovanja SPM, temveč tudi v zavedanju, da gre za vseslovenski muzej. Muzej si prav zaradi tega zasluži mesto med muzeji državnega pomena.«

Direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar je poudaril, da Slovenski planinski muzej postaja tudi za njih pomembno središče, prava info točka »ki se povezuje z drugimi informacijskimi mesti TNP, hkrati pa s programom dopolnjujemo vsebino Slovenskega planinskega muzeja - predvsem z obogatitvijo programa dogodkov in prireditev ter nudenja informacij obiskovalcem.«

Slovenski planinski muzej je svoja vrata odprl sedmega avgusta lani in je z bogatim programom zares dobro zaživel. Postaja informacijsko, učno in doživljajsko središče. Kaj vse se je v muzeju zgodilo, na kaj so še posebej ponosni, koliko obiskovalcev so imeli in kakšne razstave, projekte so vse pripravili, je predstavil vodja Slovenskega planinskega muzeja Miro Eržen. Prav tako je predstavil načrte 2011. Od odprtja do konca leta 2010 so zabeležili skoraj 15 tisoč obiskovalcev, od tega kar 28 odstotkov mladih. Kot v lanskem, programsko bogatem delu so si tudi za letošnje leto zadali smele načrte, številne razstave, sodelovanja, zanimive in poučne dogodke, prav tako pa nameravajo dopolniti uvodni filma k stalni razstavi z različicami v tujih jezikih.

Planinska zveza Slovenije z roko v roki daje poudarek tako svoji planinski zgodovini kakor tudi prihodnosti. Svoje poglede usmerja v nove projekte, čim bolj se približati planincem in planinskim društvom. Prvič je bil tako predstavljen nov tematski produkt, ki nastaja s pomočjo finančne podpore Ministrstva za gospodarstvo in Evropskega sklada za regionalni razvoj. V ta namen je bila razvita aplikacija tridimenzionalnega prikaza slovenskih planinskih poti GAEA+ in spletna stran TopHikingAlps.com. Projekt, poimenovan 'Povečanje prepoznavnosti in uporabe slovenskih planinskih poti in planinskih koč', je predstavil strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi. Projekt bo predvidoma zaživel konec meseca junija 2011, njegovi glavni cilji pa so promocija Slovenije, slovenskega planinstva z več kot 8240 kilometrov slovenskih planinskih poti, s 174 planinskimi kočami in bivaki, pa tudi varnejše obiskovanje gora, promocija štirih nacionalnih poti (Slovenska planinska pot, Evropski pešpoti E6 in E7 ter Via Alpina) ter vzpodbuda tistim, ki se zaradi različnih razlogov še nikdar niso odpravili v hribe.

Več o projektu s predstavitvenim filmom.


Novinarska konferenca, 3. februar 2011, Mojstrana, foto Vladimir Habjan

Ob koncu novinarske je predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik v prostorih Slovenskega planinskega muzeja simbolično odprl planinsko prodajalno: »Planinska zveza Slovenije podpira Slovenski planinski muzej na vsaj štiri načine - s sofinanciranjem, z arhivskimi gradivi, stalno promocijo in od danes naprej tudi s planinsko prodajalno. Slovenski planinski muzej je poleg sedeža Planinske zveze druga točka v Sloveniji, kjer bo moč kupiti vse planinske edicije in produkte Planinske založbe.«

Oglejte si še ostale fotografije z novinarske konference.

Zdenka Mihelič