V duhu Eksponenta smo tudi tokrat tekmovalcem želeli ponuditi nekoliko drugačen način tekmovanja. Poleg telesnih in orientacijskih sposobnosti je tokrat vlogo igrala tudi taktika, ki so jo ekipe ubrale. Tekmovalcev smo pustili proste roke pri izbiri točk, smeri ... Tekmovanje Score treking, ki ga je organizirala Mladinska komisija v nedeljo, 13. februarja 2011, v okolici Skaručne pri Ljubljani, se je odvilo v sodelovanju s Slovensko treking ligo. Razpis tekmovanja.
Vir: Sovenska treking liga
O Slovenski treking ligi - ta že 3 leta zaporedoma uspešno prireja tekmovanja v trekingu. Iz tekme v tekmo imajo številčnejšo udeležbo. Značilnost tekmovalnih tras v Treking ligi je nekoliko daljša razdalja (3 različne razdalje) in manj zahtevna orientacija. S tem postajajo tekmovanja zanimiva tudi manj veščim orientacistom in začetnikom.
Dolžina trase: približno 25 km in 1000 m vzpona. Progo je trasiral Robert Pobežin (Slovenska treking liga). Časovna omejitev na progi: 4 ure. Kategorije: moške, ženske in mešane dvojice. Startnina: 3 €/ ekipo. Velikost ekip: 2 člana/članici. Število sodelujočih ekip: 40, skupaj sodelujočih: 82. Dva tekmovalca sta se tekme udeležila individualno, izven konkurence. Dve ekipi sta prišli s sosednje Hrvaške, ena ekipa pa je zastopala barve Norveške.
Več fotografij si lahko ogledate v fotogaleriji.
Start je potekal po urniku, brez zamud, ob 10. uri. Večina tekmovalcev je prihajala v ciljni prostor med 13.30 in 14.15. Sledilo je kosilo, druženje in izmenjava mnenj o trasi med tekmovalci. Ob 15. uri je bila razglasitev rezultatov, tekmovanje pa se je zaključilo približno ob 16. uri.
Tokratna orientacijska preizkušnja je bila pripravljena po score sistemu s skupinskim štartom. Ekipe so morale, v predpisanem času, pobrati čimveč kontrolnih točk (v nadaljevanju tudi KT), ki pa so bile različno vrednotene - koliko je bila posamezna točka vredna je bilo prikazano v opisu poti, ki je v prilogi. Zaporedje pobiranja točk ni bilo določeno. Zmagala je ekipa, ki je v predpisanem času (4 ure) zbrala največje število točk. Če je ekipa prišla v cilj po izteku štirih ur, sta se ji za vsako zamujeno minuto odšteli 2 točki. Potrebno je bilo torej tudi malce taktike.
Na trasi je bilo 16 kontrolnih točk od tega 2 živi. Na KT 5 so se tekmovalci lahko okrepčali s čajem, rozinami, čokolado. Tiste tekmovalce, ki so se odločili pobrati vse kontrolne točke je pot vodila s štarta (piknik prostor pri Skaručni) mimo ruševin gradu na Zapoškem hribu na Hraški hrib in potem čez Baronove travnike do brvi čez reko Gračenica. Kontrolne točke so bile še skoraj na vrhu Šmarne gore, v opuščenem kamnolomu v Povodju, na Rašici, Debelem vrhu, ena je bila ''skrita'' tudi na dnu vrtače in ena pri izviru Smrekarjev studenec.
Karta in tekmovalna trasa februarskega Score trekinga
REZULTATI:
moške ekipe 1. ekipa Boč, člana Gvido Španring in Primož Koražija, 290 točk 2. ekipa Leteči Nomadi, člana Rok Erjavec in Andrej Mesner, 270 točk 3. ekipa Šved in Finc, člana Martin Mlakar in Matej Hribar, 265 točk
mešane ekipe 1. ekipa Šmarnogorska naveza, člana Marija Trontelj in Bogo Trontelj, 250 točk 2. ekipa BIBA, člana Damir Hojnik in Renata Hojnik, 240 točk 3. ekipa Adrenalin, člana Blaž Kölner in Irena Hacin Kölner, 224 točk
ženske ekipe 1. ekipa Bizgolinki, članici Ema Štupar in Nataša Žagar Snoj, 200 točk 2. ekipa Eldžej, članici Katja Mlakar in Polona Žehelj, 195 točk 3. ekipa Pozitivki, članici Breda Bibič in Branka Šušteršič, 189 točk
Vir: Slovenska treking liga
Izjave zmagovalcev
Ekipa Bizgolinki (Ema Štupar in Nataša Žagar Snoj), prvo mesto med ženskimi dvojicami: ''Nad tem načinom trekinga - s točkovanjem in časovnim limitom - sva navdušeni. Na trasi in na cilju je bilo veliko bolj živahno kot na dosedanjih trekingih Slovenske treking lige. Zabavno je bilo preskakovati številne potočke, podrta drevesa in capljati z blatom obloženimi supergami po še rahlo pomrznjenih močvirjih in travnikih. Še rosenje ni bilo moteče. Kontrolne točke (KT) so bile na zanimivih krajih, kamor običajno ne zaidemo. in ravno prav skrite. Že v soboto zvečer sva se dogovorili, katere KT bova obiskali in v kakšnem vrstnem redu. V nedeljo sva izbranim KT dodali še KT 5. Nisva je smeli izpustiti, saj je bila tam okrepčevalnica :). Tako zbrano število točk je zadostovalo za odlično uvrstitev. Hvala za lep deževen dan!" :)
Ekipa Boč (Gvido Španring in Primož Koražija), prvo mesto med moškimi dvojicami: ''Zelo zanimivo tekmovanje s skupinskim startom, čeprav je nekaj ekip ubralo nasprotno smer pohoda. Teren, po katerem smo se gibali, je bil precej razmočen pa tudi slaba vidljivost s pršenjem je povzročala težave pri orientiranju. Na prvo kontrolno točko se je nagnetlo precej tekmovalcev, že pri drugi pa je strmi vzpon opravil selekcijo med ekipami. Težave z mikrolokacijo kontrolnih točk sva imela pri točkah 3A, 6 in 9B sicer pa je šlo dokaj tekoče. Zaključni del poti do cilja je bil začinjen z obilico blata na čevljih in brodenjem preko kolen čez potok Poljšak. Ker se nama je izšlo pobrati vse točke znotraj časovne omejitve, ni bilo potrebe po izpuščanju kontrolnih točk, bilo pa je potrebno nekaj taktiziranja pri zaporedju pobiranja. Zahvaljujem se organizatorjem in traserju proge za odlično opravljeno delo pri izvedbi trekinga.''Ekipa Šmarnogorska naveza (Marija in Bogo Trontelj), prvo mesto med mešanimi dvojicami: ''Ta treking je bil pa res nekaj posebnega. Domači teren, za katerega mislim, da ga še kar dobro poznam, pa je bil vseeno precej divji in skrivnosten. Nisem pričakovala takšnih močvirij, strmin in divjine tako blizu Ljubljane. Po celem tednu lepega in sončnega vremena nas je pričakalo sivo in turobno jutro, malo pred štartom pa še dež - nič kaj vzpodbudno. Zadnjih nekaj dni pred tekmo me je bolelo koleno, tako sem bila še tik pred štartom v dilemi ali naj sploh grem ali ne. Premamila me je vsa ta množica navdušenih trekerjev, pa sem šla še jaz. Zanimivo, da je mojemu kolenu najbolj ugajalo močvirje ali strmina. Ko je bila lepa ravna potka ali pa spust, me je pa kar precej bolelo. Ta novi način, da si sam izbiraš točke, se mi zdi zelo zanimiv in manj obremenjujoč, čeprav bi potem na koncu rad obdelal prav vse, pa ti zmanjka časa. Naredila sva dve manjši orientacijski napaki, KT 5A sva že prej odpisala, KT 10 pa sva spustila zaradi bolečega kolena. Od KT 9 sva se sprehodila po blatnih poljih do cilja. Štiri ure na progi so še hitreje minile kot običajno, čeprav nas je tokrat občasno močil dež in megla zastirala pogled. Kako bi bilo šele lepo ob lepem vremenu! Ampak ko sem enkrat na progi, me dež sploh ne moti. Organizatorji ste se res izkazali. Reambulirali ste karto, ki je bila prej skoraj brez poti. Za simbolično startnino ste nas pogreli s čajem, piškotov in ostalih dobrot pa tudi ni zmanjkalo. Nagrade so bile res sladke, čokolada in to 'ta velika', pa še rožico sem dobila. Kaj hočeš lepšega!" Poročilo o februarskem Score trekingu pripravila Anže Boh in Izabel Vadnal, Mladinska komisija PZS |