V začetku aprila je luč svetlobe ugledal težko pričakovani igrano-dokumentarni film Sfinga. Film na simpatičen in izviren način primerja prvenstveni in prvi prosti vzpon v smeri Obraz Sfinge, ki se nahaja v najbolj markantnem delu triglavske severne stene. Z estetskimi in dih jemajočimi posnetki predstavi lepo in mogočno okolje simbola slovenstva z mistično Sfingo na čelu ter vse štiri protagoniste obeh ključnih vzponov, ki ju ločuje obdobje treh desetletij. Osrednja zgodba gledalca popelje od priprav alpinistov na vzpon, po poti do stene in preko nje, vse do tako želenega vrha. 
foto arhiv Ekipe Sfinga
V uvodnih minutah filma preletimo najlepše kotičke Triglavskega narodnega parka in mimogrede pokukamo tudi v zgodovino osvajanj in prvih pristopov na Triglav. Pridemo do ugotovitve, da je veličastna triglavska stena do začetka šestdesetih let, že prepredena z množico smeri, njen najbolj gladek in strm del (Sfinga) pa dolgo ostaja nedotaknjen. Čeprav so oči mnogih pogledovale tja gor, so veliki previsi Sfinge vzbujali strahospoštovanje. Sfinga, ki jo prikazujemo kot živo bitje, preko celega filma drži vse vajeti v svojih rokah in se plezalcev otepa z različnimi ukanami. Največja zanka, ki jo postavi je v tem, da časovno pomeša in skoraj dobesedno zlije v enega oba najbolj pomembna vzpona v Obrazu, t.j. prvega vzpona nasploh, ki sta ga leta 1966 po desetih letih poskusov opravila Ante Mahkota in Peter Ščetinin (v filmu sta ju upodobila brata Miha in Anže Marenče) ter prvega prostega vzpona iz leta 1995, ki sta ga opravila Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Sfinga zgodbo polno presenečenj vodi vse do konca, ko predstavi realna protagonista prvega vzpona iz leta 1966, z skokom padalca na simbolični način zaključi s svojo uganko in predstavi stranske igralce, za katere se izkaže, da so vsi plezalci, močno povezani z njenim osvajanjem.
foto arhiv Ekipe Sfinga
Idejno in scenaristično sta film zasnovala alpinista Tine Marenče in Gregor Kresal. Režijo je prevzel Vojko Anzeljc, vizualni izgled filma Matej Križnik, ton pa Gašper Loborec. Glasbo je prispevala skupina Siddharta, s Tomažem O. Rousom na čelu, zanimive animacije pa studio Kerozin. Filmska ekipa je v zahtevnih snemalnih pogojih odlično funkcionirala po vodstvom producenta Saša Kolariča in Produkcijske skupine Mangart. Ob premieri filma so v sodelovanju s filmsko ekipo v založbi Didakta ponatisnili legendarno alpinistično avtobiografijo Sfinga, Anteja Mahkote, ki je že v prodaji. V pripravi je tudi knjiga Triglavska Sfinga, Dušice Kunaver, ki bo Triglav s Sfingo na čelu predstavila preko zgodovinskih in mitoloških dejstev.
Projekt vodi močna želja po povezovanju vseh ljudi in organizacij, ki so jim slovenske gore in film blizu. Vsega skupaj zagotovo ne bi bilo mogoče izpeljat brez pomoči planinskih in filmskih zanesenjakov ter podpore Planinske zveze Slovenije, Triglavskega narodnega parka, Ministrstva za kulturo in ostalih podpornikov. Pozitivno vzdušje ob ustvarjanju se lepo odraža v samem filmu kar so opazili tudi prvi gledalci in mu na Festivalu gorniškega filma Domžale namenili nagrado publike. To dejstvo filmske ustvarjalce zavezuje in spodbuja, da ga v nadaljevanju v najboljši možni obliki približa vsem potencialnim gledalcem. Zato se v prihodnosti del turneje filma načrtuje tudi v povezavi s Planinsko zvezo Slovenije. V maju in juniju se bo film predstavil v kinematografih, večine večjih krajev Slovenije. Jeseni pa v sodelovanju z zainteresiranimi planinskimi društvi tudi na manjših projekcijah po vsej Sloveniji. O poteku turneje bodo društva sproti obveščena in ob tem tudi naprošena za pomoč pri obveščanju svojih članov o posameznih projekcijah. Poleg tega so zlasti v jesenskem delu turneje dobrodošle tudi najrazličnejše društvene pobude in ideje. Le ob takem sodelovanju se bo film resnično približal kar najširši planinski publiki. Vse informacije glede projekta so dostopne tudi na spletnem mestu www.sfinga.net. Ekipa Sfinga |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih