Na povabilo predsednika PZS Bojana Rotovnika so se 4. aprila 2011 sestali predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS), Ribiške zveze Slovenije (RZS) in Planinske zveze Slovenije (PZS). Lovsko zvezo so zastopali njen predsednik Srečko Felix Krope, podpredsednik Lado Bradač in direktor strokovnih služb na Lovski zvezi Slovenije Srečko Žerjav. S strani ribiške zveze se je sestanka udeležil predsednik Borut Jerše, delegacijo planinske zveze s podpredsednikom Tonetom Tomšetom, z generalnim sekretarjem PZS Matejem Plankom in predstavnico PZS za odnose z javnostmi Zdenko Mihelič pa je vodil predsednik Bojan Rotovnik. Namen prvega skupnega sestanka je bil predstavitev zvez in ugotovitev skupnih stičnih točk, kjer bi lahko sodelovali v prihodnje, saj vse tri organizacije delujejo na prostovoljnem in naravovarstvenem področju.
Z leve: generalni sekretar PZS Matej Planko, podpredsednik PZS Tone Tomše, direktor strokovnih služb na LZS Srečko Žerjav, predsednik PZS Bojan Rotovnik, predsednik RZS Borut Jerše, predsednik LZS Srečko Felix Krope in podpredsednik LZS Lado Bradač, foto Zdenka Mihelič Na začetku so vse tri organizacije predstavile svoje delovanje, strukturo, število članstva, glavne poudarke dela ter aktivnosti v letošnjem letu. Slovenska lovska organizacija ima približno 22.000 članov v 438 društvih (sem spadajo zveze, družine in društva), slovenska ribiška organizacija združuje 12.000 v 64 ribiških družinah po Sloveniji, in PZS nekaj več kot 57.000 članov v 263 planinskih društvih. Enotnega mnenja so si bili, da bi bili ob skupnem nastopanju ob perečih problemih ali predlogih lahko zelo močni, saj bi organizacije skupaj v tem primeru zastopale skoraj 100.000 prebivalcev Slovenije, kar je zavidljivo število. Ribiška zveza v letošnjem letu praznuje 130-letnico organiziranega ribištva na Slovenskem. Tako 16. maja 2011 v Državnem svetu pripravljajo posvet na temo: Življenje vodi (Pojmovanje vode kot življenjskega prostora), kjer bo predstavljena problematika odnosa do voda v Sloveniji in primeri dobrih praks (kako vzpostaviti prvotne vodotoke, kako urediti prehodnost voda za vodne organizme itd.), pa kako kmetijstvo vpliva na vodo idr. Na koncu posveta bodo izoblikovani predlogi in pobude za izboljšanje stanja, ki bodo posredovani vladi, z njimi pa bo seznanjena tudi javnost. RZS bo povabila tudi druge nevladne organizacije, da podprejo te predloge. Predsednik Jerše pa je vse povabil še na osrednjo slovesnost ob njihovi visoki obletnici delovanja, ki bo 18. junija 2011 na Brdu pri Kranju. Predsednik RZS je poprosil planinsko zvezo tudi za pomoč pri posredovanju izkušenj glede vzpostavitve verificiranih programov za izobraževanje ribiških vodičev.
Lovska zveza, ki prav tako kot PZS in RZS, deluje na področju varovanja okolja, ima večkrat težave glede dojemanja lovca - ki na eni strani upleni žival, po drugi strani pa je varuh narave. Predsednik Krope je problematiko dobro razložil in pojasnil vse v zvezi z lovom in z naravovarstvenim vidikom. LZS ima tudi 2500 lovskih čuvajev, ki bi lahko prevzeli funkcijo naravovarstvenih nadzornikov, in - kot zanimivost - so edina lovska zveza na svetu, ki se trudijo, da bi lovili manjše število živali kot od njih zahtevajo načrtovalci. Sodelujejo tudi z nasprotniki lova, saj, pravijo, se od njih lahko veliko naučijo, in iščejo skupne rešitve (npr. glede zelenih mostov). Prav tako so povezani s Kinološko zvezo Slovenije, s katero so na sejmu Lov - Zagledani v naravo! podpisali sporazum o sodelovanju na področju varovanja narave.
Predsednik Rotovnik je predstavil delovanje planinske organizacije, njene aktivnosti, organiziranost, podpredsednik Tomše pa tudi prizadevanja PZS glede varovanja gorske narave in okolja na splošno, protokole Alpske konvencije idr. Predsednik PZS je vse povabil na najvišji organ PZS, na Skupščino PZS, ki bo 7. maja 2011 v Kočevju. Po predstavitvah so ugotovili, da imajo zveze veliko skupnega in bi lahko sodelovali na več področjih. Predsednik PZS je izpostavil nekaj ključnih skupnih točk:
• sodelovanje pri pripravi zakonodaje, ki se tiče varstva narave in okolje,
• sodelovanje pri pripravi zakona o vožnji v naravnem okolju,
• sodelovanje in skupne akcije v okviru Evropskega leta prostovoljstva,
• izmenjava primerov dobrih praks s področja varovanja gozdov in voda;
prav tako so videli, da bi bilo nekaj skupnih projektov v okviru uresničevanja protokolov Alpske konvencije. Dogovorili so se, da bodo za potrebo priprave zakona o vožnji v naravnem okolju ustanovili nevladno skupino, ki bi pripravila zakon. V skupini bi bilo 5 - 6 predstavnikov (iz vsake zveze in ostalih organizacij po eden do dva), pravno pomoč pa je skupini že zagotovil Pravno-informacijski center PIC. Do konca aprila oz. v začetku maja bo tako prvi sestanek predstavnikov vseh organizacij, zraven bi bil tudi PIC.
Kar se tiče varovanja okolja je PZS v predlogu novega Statuta PZS predvidela tudi varuha gorske narave. Toda planinska zveza bi želela to zastaviti širše in po vzoru npr. Deželne vlade Tirolske pripraviti program varuha okolja, ki bi na državnem nivoju (skupaj s nadzorniki prostovoljci) preverjal skladnost posegov v naravo z zakonodajo.
Na področju prostovoljstva, kjer je bil 3. februarja letos v Državnem zboru brez glasu proti sprejet Zakon o prostovoljstvu, so se tudi dogovorili, da bodo sodelovali, saj se bodo sedaj sprejemali pomembni podzakonski akti, kjer se bo potrebno aktivno vključevati.
Generalne sekretarje se je zadolžilo, da si izmenjajo ideje zvez s poudarkom na varstvu narave. Sklenili so, da se bodo zveze enkrat letno srečevale na skupnem sestanku na ravni vodstev, da se naredi analiza in pregled sodelovanja in zastavi načrte za naprej. Prav tako pa bi za ta sestanek vsaka zveza pripravila tudi npr. projekt, pri katerem pri potrebovala pomoč ostalih dveh zvez.
Tekst in foto Zdenka Mihelič
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih