NOVICE  

Na okrogli mizi in spremljajočih predavanjih o UDOBJU V PLANINSKI KOČI, stanju, željah, primeru dobre prakse in smernicah v prihodnje je bilo zastavljenih nekaj izhodiščnih vprašanj (kje je meja med gostinsko ponudbo v dolini in ponudbo v planinskih kočah ter ali je udobja v planinskih kočah preveč, ravno prav ali celo premalo; pa tudi kakšno razmerje vlada na tem področju v tujini, v razvitih alpskih državah). Predstavitev planinske koče na Monte Rosi, ki stoji na 2883 metrih nadmorske višine in je zgrajena v trajnostnem smislu, kar zadeva energije in ekologije, je bila pomemben prikaz, kako nujno potrebno je dobro in dolgoročno načrtovanje gradnje in investicije ob upoštevanju želja investitorja in arhitektov, realnih zmožnosti glede financiranja, zakonskih okvirov in umestitve objekta v prostor.

Na podlagi skupnih ugotovitev s predavanj in okrogle mize je bilo sklenjeno: planinska zveza bo skupaj s planinskimi društvi pripravila potrebne spremembe, ki bodo planinske koče še bolj približale sedanjim potrebam obiskovalcev gora, v okviru gospodarske komisije se bodo pripravile smernice za oskrbo koč z vsemi vrstami energije, smernice za oskrbo s pitno vodo in smernice za ponudbo prehrane, ki je prilagojena današnjim prehranjevalnim navadam predvsem otrokom in družinam, pripravila se bodo priporočila za ravnanje z odpadno vodo in za ravnanje z vsemi drugimi vrstami odpadkov, pripravil se bo projekt, kako koče oblikovati v primerne informacijske točke, preučiti bo potrebno najprimernejšo oskrbo planinskih koč glede na potrebe koče in ekološki vidik. V kočah je potrebno zagotoviti ponudbo hrane z lokalnega območja, kjer se koča nahaja. Na podlagi smernic za koče izoblikovati certifikate za koče, in sicer Okolju prijazna koča, Družinam in otrokom prijazna koča in Takega okusa so planine. Potrebno bo preučiti način izračunavanja cen v planinskih kočah na način, ki je ekonomsko sprejemljiv za ponudnika in obenem sprejemljiv tudi za porabnika, pripraviti osnovo za določevanje popustov pri prenočevanju v planinskih kočah, zagotoviti mreženje oz. povezovanje planinskih poti, planinskih koč in vodništva po posameznih gorskih skupinah - od oskrbe, trženja in ponudbe. Poleg tega so si na posvetu zadali nalogo, da bodo preučili možnost za oblikovanje blagovne znamke »Slovensko planinstvo«, planinske koče in poti bomo vnesli v turistično infrastrukturo, za kar mora Planinska zveza Slovenije pridobiti tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju turizma; pripravili bomo projekte za skupne kandidature za črpanje evropskih sredstev, predvsem za infrastrukturne projekte, povečali promocijo in marketing planinskih koč preko različnih sredstev in različnih medijev. Gospodarsko komisijo PZS in celotno PZS čaka skupaj s planinskimi društvi in njihovimi kočami, oskrbniki in lastniki obsežno delo, ki pa s takimi smernicami obrodi lahko samo pozitivne sadove.

SKUPŠČINSKI DAN Planinske zveze Slovenije - kot bi s skupno lahko imenovali posvet in skupščino - je potekal v Kočevju, kamor nas je povabilo Planinsko društvo Kočevje v sklopu praznovanj svoje 60-letnice delovanja, pri organizaciji pa je sodelovala tudi Občina Kočevje. Vsi skupaj so se lepo potrudili in predstavnike planinskih društev navdušili tudi z lepim in mladostno obarvanim kulturnim programom. V njem je vse zbrane planince pozdravil tudi župan Občine Kočevje Vladimir Prebilič. Med gosti, ki so se udeležili skupščine, so bili še v. d. generalnega sekretarja Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Franc Miš, predstavnik Ribiške zveze Slovenije Milan Berlot, generalni sekretar Lovske zveze Slovenije Štefan Vesel in predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Janez Matoh.

Skupščine PZS se je udeležilo 115 od 257 planinskih društev. Najpomembnejša točka tokratne skupščine je bila sprejem novega Statuta Planinske zveze Slovenije, ki bi planincem, planinskim društvom, meddruštvenim odborom planinskih društev in planinski zvezi kot taki prinesel precej dobrih rešitev pri delovanju, napredku in razvoju. Skupščina je vse do predzadnje točke dnevnega reda, kjer je bil na vrsti Statut PZS, gladko potekala. Med točkami dnevnega reda sta bili podani informaciji o izveden posvetu Udobje v planinski koči in o izvajanju Zakona o prostovoljstvu. Predstavljena sta bila prenovljena programa akcij Ciciban planinec in Mladi planinec, ki dobivata novo podobo in prenovljene vsebine. Programa, ki ju izvajajo mladinski odseki planinskih društev in njihove planinske skupine v vrtcih in osnovnih šolah, sta bila uvedena sicer že leta nazaj; Ciciban planinec za predšolske otroke leta 1975, Mladi planinec za osnovnošolce pa že leta 1969. Delovna skupina je vložila veliko truda, energije in razigranosti v prenovo knjižic in vsebine, ki bodo mladim približale planinstvo na še bolj zanimiv, a hkrati tudi poučen način. V nadaljevanju skupščine je predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik predstavil vsebinsko in finančno poročilo organov planinske zveze za leto 2010, obe poročili sta bili soglasno potrjeni. Prav tako so predstavniki planinskih društev soglasno sprejeli okvirni program dela planinske zveze in njenih organov za leto 2012 ter potrdili okvirni finančni načrt za leto 2012 in pooblastili Upravni odbor PZS, da sprejme podrobni finančni načrt za leto 2012.

V točki sprejemanja novega Statuta PZS so se ob obrazložitvi in uvodnih besedah predsednika PZS med določenimi predstavniki planinskih društev takoj pojavila nestrinjanja s predlaganim statutom. Lanskega 8. maja, ko je bil izvoljen sedanji predsednik, si je večina želela novosti in potrebnih sprememb Planinske zveze Slovenije, da bi le-ta lahko v razvoju in delovanju napredovala ter se približala planincem tudi na sodobni način. Napredek in razvoj pa potrebujeta spremembe, ki terjajo od nas, da delujemo drugače, kot smo navajeni, da bi lahko dobili boljše rezultate. Spremembe so bile tako uvedene tudi pri delu in oblikovanju novega Statuta PZS. Žal določeni predstavniki planinskih društev svojega nestrinjanja z želenimi pozitivnimi spremembami, uvedenimi v predlog novega Statuta PZS, niso izrazili samo z besedami, ampak tudi s protestnim odhodom s skupščine. Skupščino je zapustilo 33 predstavnikov planinskih društev, predvsem iz Notranjskega, Koroškega in Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev, ki so s tem onemogočili večini, da se v demokratičnem odločanju opredeli do predlaganih sprememb. Ker je bila skupščina po odhodu skupine nesklepčna, glasovanje ni bilo več možno, zato je bila točka o statutu zaključena brez glasovanja.

Delovno predsedstvo skupščine in Predsedstvo Planinske zveze Slovenije sta izrazila obžalovanje nad odhodom skupine in nezmožnostjo dialoga. Prav tako je globoko nestrinjanje in začudenje nad odhodom predstavnikov PD s skupščine izrazil eden izmed preostalih prisotnih predstavnikov planinskih društev, ki je dejal, da »je bil odhod zame v prvi vrsti neodgovorno dejanje do vseh tistih, ki smo si z odgovornostjo vzeli čas, prišli na skupščino ter s pooblastilom in zaupanjem zastopali svoja planinska društva in člane svojih planinskih društev. Za predstavnike, ki so odšli, tega ne morem trditi.« 

Sledila sta še zadnja točka (Razno) in redni zaključek Skupščine PZS. Pod točko Razno je Planinsko društvo Ljutomer povabilo vse planince na Dan slovenskih planincev, ki bo 4. junija 2011, na Jeruzalemu v Prlekiji, predsednica MDO PD Ljubljana Marinka Koželj Stepic pa jih je povabila tudi na 41. planinski tabor planincev meddruštvenega odbora planinskih društev Ljubljana v soboto, 28. maja 2011, pri Koči pri Jelenovem studencu (nad Kočevjem).

Pripravila Zdenka Mihelič

foto Zdenka Mihelič