Objavljamo nekaj koristnih nasvetov glede sladkornih bolnikov tip 1, ki se odpravljajo v gore. Članek sta za Planinsko zvezo Slovenije pripravili (objavila ga je tudi revija Sladkorna):
- specialistka za sladkorno bolezen Maja Navodnik Preložnik, dr. med., specialistka interne medicine, vodja odseka za diabetologijo, Splošna bolnica Celje.
- pri pripravi članka je sodelovala tudi je asist. Mateja Grat, dr. med., specialistka interne medicine, hematologinja, predstojnica oddelka za hematologijo in onkologijo, Splošna bolnica Celje. Dr. Mateja Grat je tudi vodnica Planinske zveze Slovenije in pozna planinstvo ter vodništvo tudi iz lastnega prostovoljnega dela in vodenja planinskih skupin v planinskem društvu (PD Šmarje pri Jelšah).
Priprava na daljši pohod oz. telesno aktivnost mora biti pri sladkornih bolnikih vnaprej načrtovana, saj morajo že pred odhodom v gore prilagoditi terapijo.
V času večje aktivnosti in tudi še po njej se spremeni odzivnost na insulin in lahko redni odmerki povzročijo padec krvnega sladkorja, kar imenujemo hipoglikemija in se kaže kot utrujenost, razbijanje srce, potenje, glavobol, v hujših primerih kot krči ali celo izguba zavesti. Nekateri sladkorni bolniki tip 1 imajo te značilne simptome šele pri zelo nizkih vrednostih krvnega sladkorja ali pa hipoglikemije sploh ne zaznajo, kar je še posebej nevarno, saj lahko nastopi koma brez opozorilnih znakov. Pomembno je, da sladkorni bolniki redno v času aktivnosti dobivajo ustrezen vnos ogljikovih hidratov z nizkim glikemičnim indeksom - na 2 do 4 ure, da se prepreči katabolno stanje (zelo priporočljive muesli ploščice za diabetike) Za varen pohod je pomembno tudi občasno spremljanje krvnega sladkorja z merilniki, saj lahko v primeru večjega stresa, kar težji vzpon vsekakor je, pride celo do paradoksalnega porasta krvnega sladkorja, kar lahko povzroči zakisanje krvi - t.i. Ketoacidozo. Pomemben je zadosten vnos tekočine, saj višje vrednosti krvnega sladkorja delujejo diuretično - kot zdravila za odvajanje vode. Vsi sladkorni bolniki so o teh stanjih dobro poučeni s strani diabetologov in edukacijskih sester, ki jim tudi individualno svetujejo o prilagajanju terapije med posamezno vrsto telesne aktivnosti. Pomembno pa je, da o svojem zdravstvenem stanju seznanijo tudi soudeležence in vodnike na turi, da znajo le-ti odreagirati v primeru posebnih stanj oz. da ta stanja tudi ustrezno prepoznajo.
V primeru simptomatske hipoglikemije je potreben takojšen vnos enostavnih sladkorjev - svetujejo se glukozne tabletke, ki vsebujejo 15 g ogljikovih hidratov, lahko spijejo tudi kozarec soka ali sladkane vode. V kolikor ima bolnik nezavedne hipoglikemije, mu svetujemo, da ima pri sebi za primere motenj zavesti glukagen kit, to je injekcija za intramuskularno aplikacijo, ki povzroči dvig krvnega sladkorja, seveda pa morajo o njegovi uporabi naučiti nekoga od pohodnikov. Tako glukagen kot insulin, ki ga bolniki nosijo s sabo, naj ne bodo izpostavljeni visokim temperaturam (npr. v avtu poraste temperatura), primerne so sobne temperature, višjim temperaturam (do max 35 stopinj Celzija) naj bodo izpostavljeni čim krajši čas.
------------------------------------------------
Vsem planincem, obiskovalcev gora želimo srečno pot in varen korak.
Vse pa opozarjamo,
- da se v gore in na svoje planinske poti podajate primerno opremljeni,
- izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim,
- pred odhodom preverite tudi vremensko napoved, stanje poti in odprtost koč,
- odpravite se dovolj zgodaj in o svojih poteh in načrtih obvestite domače.
Vedno imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti - naš cilj je varno priti domov. |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih