NOVICE  

V javni razpravi o osnutku Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, ki traja od 22. julija, je Planinska zveza Slovenije aktivno sodelovala v Nevladni skupini za omejitev voženj z vozili v naravi. Nevladno skupino sestavljajo predstavniki Lovske, Ribiške in Planinske zveze Slovenije, skupaj smo pripravili stališče, pripombe in predloge vseh treh nevladnih organizacij do osnutka zakona, prav tako pa smo izrazili močno podporo za čimprejšnji sprejem zakona.

Tudi znotraj Planinske zveze Slovenije smo zbrali predloge in pripombe ter uskladili mnenja glede osnutka zakona. Naše skupne pripombe in predloge Planinske zveze Slovenije k osnutku zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju smo danes, 7. septembra 2011, poslali tudi na Ministrstvo za okolje in prostor RS, ki je v javni razpravi zbiralo predloge k osnutku zakona, objavljenem na www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/8185/.

V nadaljevanju sledijo pripombe in predloge Planinske zveze Slovenije (poslane na MOP RS) k osnutku zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, katerega sprejem odločno podpiramo:



Spoštovani,

na podlagi vašega javnega poziva, objavljenega na www.mop.gov.si/nc/si/splosno/cns/novica/article/12118/8185/, vam v nadaljevanju pošiljamo pripombe in predloge Planinske zveze Slovenije k osnutku zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, katerega sprejem odločno podpiramo.

V Planinski zvezi Slovenije podpiramo skupno mnenje Nevladne skupine za omejitev voženj z vozili v naravi, ki jo sestavljajo predstavniki Planinske, Lovske in Ribiške zveze Slovenije, in sicer:
    1. Naslov zakona bi se moral glasiti: Zakon o omejevanju voženj z vozili v naravnem okolju.
     2. Okoljevarstveni nadzorniki, ki so že opredeljeni v Zakonu o ohranjanju narave, in se od sprejetja zakona v letu 2004 do danes niso vzpostavili, naj bodo opredeljeni v tem zakonu kot je v Zakonu o gozdovih opredeljen gozdarski nadzornik. Glede na osiromašenost nadzornih organov vidimo možnost v povezovanju z obstoječimi mrežami organizacij, ki že nadzorujejo naravo. Mrežo za potencialne okoljevarstvene nadzornike imata vzpostavljeno Lovska zveza Slovenije z lovskimi čuvaji (2879 z opravljenim čuvajskim izpitom) in Ribiška zveza Slovenije (čez 400). V prihodnosti bi se lahko se vključi tudi varuhe gorske narave, ki so aktivni v okviru Planinske zveze Slovenije, vendar do danes niso bili vzpostavljeni z namenom nadzorne funkcije. Pri tem je pomembno določilo ali ima okoljevarstveni nadzornik pravico sankcioniranja ali ne.
   3. Jasno definirati vse terminološke izraze uporabljene v zakonu, predvsem pojma brezpotje oz. naravno okolje.
    4. Za vožnjo samo s kolesi naj se odprejo vse nekategorizirane ceste ter gozdne in poljske prometnice, saj so že v osnovi grajene za vožnjo. Planinska zveza Slovenije bo pričela s postopki za odpiranje primernih planinskih poti za vožnjo s kolesi v skladu z zakonom o planinskih poteh.
    5. Vožnja s kolesom in motornimi vozili izven poti ni dovoljena.
    6. Spodbuditi vzpostavitev namenskih poligonov, za vožnjo s kolesi in motornimi vozili.

Poleg zgoraj navedenih stališč nevladne skupine ima Planinska zveza Slovenije še naslednje pripombe in predloge na osnutek zakona:

V uvodnem delu naj bodo posebej navedena naslednja načela in izhodišča:
   1. Upoštevanje Direktive Sveta Evrope o okoljskem hrupu (iz leta 2002). Gre za uveljavitev pravice do doživljanja naravnega okolja brez tehničnega hrupa. To je legitimna pravica določenih skupin državljanov, med katere sodimo tudi planinci.
   2. Upoštevanje sklepa skupščine planinskih zvez Alpskega loka (CAA), sprejetega septembra 2009 v Innsbrucku, o prepovedi vsakršnega motornega prometa po brezpotjih (izven cest in drugih prometnic). Jasen NE s ciljem ohranitve najpomembnejše turistične vrednote in značilnosti Alp, to je mir.

Splošna načela in pogoji:
    1. Po brezpotjih ni dovoljena vožnja s kolesi ali z motornimi vozili vseh vrst.
   2. Na zavarovanih območjih naj veljajo strožja določila za vožnjo v naravnem okolju. Obiskovalci, ki hodijo peš, imajo absolutno prednost.
   3. Zakon naj določi pogoje (izbor lokacij, režim uporabe, odgovorno pravno osebo oz. upravljavca, ustrezne oznake ipd.) in kriterije za določitev območij v naravnem okolju, primernih za ureditev namenskih športnih poligonov (za gorske kolesarje in različna motorna vozila), namenjenih uporabnikom, ki jim ni dovoljena vožnja v naravnem okolju.
   4. Ker so planinske koče tudi objekti v okviru zaščite in reševanja ter so širše družbeno koristni objekti, predlagamo, da se za namene vzdrževanja in oskrbovanja planinskih koč, ki so dostopne preko gozdnih prometnic, v zakonu uveljavi izključitev veljavnosti prepovedi voženj z motornimi vozili. Enako določilo o izključitvi veljavnosti bi moralo veljati tudi za namen vzdrževanja planinskih poti.

Prav tako vas želimo opozoriti, da planinci v naravnem okolju pogosto opažamo tudi vožnje z motornimi vozili (predvsem kros motorji) po vodotokih, kot so potoki v gozdovih. Ker področje vodotokov ureja druga zakonodaja vam predlagamo, da preverite, kako bi lahko prepoved vseh voženj po potokih vključili tudi v Zakon o omejitvah voženj z vozili v naravnem okolju. Planinska zveza Slovenije zaradi velikega pomena vodotokov za okolje namreč zagovarja stališče, da vožnja po vodotokih, kot so potoki, ni dovoljena z nobenimi prevoznimi sredstvi.

Želimo vas obvestiti tudi, da bomo znotraj planinske organizacije v skladu z Zakonom o planinskih poteh že letos jeseni začeli s postopki za ugotavljanje širšega interesa med skrbniki planinskih poti in zainteresiranimi uporabniki glede odpiranja določenih planinskih poti za dvonamensko uporabo, torej tudi za vožnjo s kolesi. V kolikor bomo za določene planinske poti ugotovili, da obstaja širše soglasje za dvonamensko rabo, bomo pripravili tudi ustrezne strokovne podlage za izvedbo potrebnih postopkov, seveda v skladu z Zakonom o planinskih poteh.