Po treh dnevih počitka so prvi občutki utrujenosti počasi zbledeli in misli so ponovno uhajale v El Cap. Tokrat sem združil moči z odličnim avstrijskim plezalcem Hansjorgom Auerjem in ker nisva imela želje po ponovnem večdnevnem vzponu, sva se odločila za enodnevno misijo s ciljem preplezati Salathe, brez odvečnega tovora in prosto plezalnih ambicij.
Oba navdušena po odličnem predavanju prvih plezalcev ob 50. obletnici Salatheja en dan prej, sva stala pod steno ob pol štirih zjutraj in v soju svetilk začela najino popotovanje po 1000 metrih granita, ki je stal pred nama. Odločila sva se, da plezava v blokih in si razdelila raztežaje, glede na to, kaj komu bolj leži oz. kje je kdo hitrejši in bolj domač. Hansjorg je dobil plošče, jaz pa širše poči in bolj tehnične raztežaje.
Po treh urah njegovega plezanja in mojega žimarjenja, sva že menjavala opremo po koncu dvanajstega raztežaja na Hearth ledgu in na vrsti je bil moj blok. Najprej kratek raztežaj do Lung ledga, potem pa širše poči in kamini vse do votline pod El Cap Spire-jem, kjer sva se ponovno zamenjala. Sledili so lažji raztežaji z nekaj tehnike do Sou le Toua police, kjer sva morala počakati pol ure, da je naveza pred nama dokončala raztežaj, potem pa je sledil moj čez poči in slavno Salathejevo streho 800 metrov nad tlemi. Headwall, 80 metrski sistem rahlo previsnih poči, ki je eden najtežjih in hkrati tudi najbolj impresivnih odsekov smeri, z nekaj tehnike ni bil pretirano težek. Kljub temu sva že rahlo čutila utrujenost po 12 urah plezanja in nama je vzel malo več časa kot ostali raztežaji. Potem je vodstvo zopet prevzel Hansjorg in čez nekaj raztežajev sva po skupaj 14 urah plezanja vesela stala pri drevesu na vrhu smeri in opazovala neverjeten razgled na sončni zahod in nevihto, ki se je kuhala v ozadju. Kljub temu, da nisva plezala rekordno hitro ali kaj podobnega, je občutek plezanja El Capa v enem dnevu in hitrega gibanja čez mnoge odlične raztežaje, ki te pripeljejo do vrha ene najboljših naravnih linij v El Capu, res dober in okušanja vreden.
Po uživanju v divjem razgledu z vrha, sva zadovoljna sestopila po East ledges in še z večjim občudovanjem gledala na mojstrstvo Royala Robbinsa, Toma Frosta in Chuck Pratta, ki so smer prvi preplezali že leta 1961, mnogo pred izumom premičnih varoval in z uporabo le 13 svedrovcev, ki so jih zavrtali v spodnji tretjini smeri.
----------------------------------------- Več: O odpravi El Capitan 2011 - predstavitev Trajanje odprave: od 20. septembra do 23. novembra 2011. Odpravo podpira Planinska zveza Slovenije.
Fotogalerija
Zdenka Mihelič
Odprava El Capitan 2011: v enem dnevu čez Salathe, plezala Luka Krajnc in Hansjorg Auer.
Zdenka Mihelič1 / 11
Ponoči v tretjem raztežaju Salatheja
Zdenka Mihelič2 / 11
Nad Hollow flake ledgem, foto: Hansjorg Auer
Zdenka Mihelič3 / 11
Hansjorg v raztežajih nad El Cap spire-jem
Zdenka Mihelič4 / 11
Pogled od daleč, foto: Tom Evans
Zdenka Mihelič5 / 11
Foto: Tom Evans
Zdenka Mihelič6 / 11
Pod Salathejevo streho, foto: Hansjorg Auer
Zdenka Mihelič7 / 11
Salathejeva streha ponuja zračno in izpostavljeno plezanje 800 metrov nad tlemi, foto: Alex Buisse