NOVICE  

Pogovarjali smo se z Jasno in Andrejem Pečjakom, ki se že dolgo časa aktivno ukvarjata z lednim plezanjem, v zadnjem času tudi kot sodnika na tekmah svetovnega pokala. 

Janja Lipužič in Mitja Peternel v rubriki Z nami na pot predstavljata gore nad Pokljuko in turno smučarski okoliš nad kočo Sadnighaus v skupini Goldberg v Visokih Turah.

Pozornost vam bodo pritegnili članki o stari Kugyjevi poti in Direttissimi na Triglav iz zadnje Trente, velikanu klasičnega alpinizma Ludwigu Purtschellerju, zimskem vzponu na Čvorov Bogaz v Durmitorju, primorski alpinistični odpravi na Aconcaguo pred tridesetimi leti, alpinističnih in športno plezalnih uspehih v preteklem letu ... 

Sledijo redne rubrike o varstvu narave, alpinistične novice in novice iz tujine, pisma bralcev, literatura in novice iz planinske organizacije.

Na naslovnici je v led okovana znamenita severna stena Špika fotografa Otona Naglosta.

Želimo vam prijetno branje Planinskega vestnika!

Od 14. februarja ga poiščite v svojem kiosku.
 

 Kazalo (1,21 MB)

Uredništvo Planinskega vestnika

---

Vsebina - Članki
 

Večinoma krotke ledene pošasti. Ledeniki - zanimivi naravni pojavi gorskih pokrajin. Miha Pavšek

Od ledeniške krnice do čelne morene. Ledeniki - dinamične tvorbe, ki spreminjajo Zemljino površino. Mateja Ferk in Miha Pavšek

Ledena območja - naš naravni termostat. Pogovor z Gregorjem Vertačnikom. Irena Mušič Habjan

Čez 20 let bomo v Sloveniji verjetno težko še plezali po slapovih. Z Jasno in Andrejem Pečjakom o lednem plezanju. Mateja Pate

Pozabljene poti nad Trento. Stara Kugyjeva pot in Direttissima. Dušan Škodič

Vojna je sranje. Vse pa nas druži ljubezen do gora. Danilo Vidič

Planota za vse letne čase. Pokljuka. Janja Lipužič

Opisi 33

Mrežce, 1955 m, od Šport hotela. Janja Lipužič

Debela peč, 2015 m, s planine Javornik. Janja Lipužič

Viševnik, 2050 m, z Rudnega polja. Janja Lipužič

Veliki Draški vrh, 2243 m, z Rudnega polja. Janja Lipužič
 

Turnosmučarski biseri. Gore nad kočo Sadnighaus. Mitja Peternel

Opisi 37

Mohar, 2605 m. Mitja Peternel

Hilmersberg, 2670 m. Mitja Peternel

Stellkopf, 2852 m. Mitja Peternel

Rotwandeck, 2715 m. Mitja Peternel
 

Durmitor v snegu. Zimski vzpon na Čvorov Bogaz, 2152 m. Vlado Vujisić

V gore brez vodnika. Ludwig Purtscheller (1849-1900). Janez Turk

Alpinistovi spomini. Obletnica uspešne primorske odprave. Igor Škamperle

Kako mine trideset let. Ivan Rejc

O odpravi. Peter Podgornik

Goram se zaradi otrok ni treba odpovedati! Rezultati ankete med družinami, ki zahajajo v gore z majhnimi otroki. Boštjan Hauptman

Zimsko štetje ptic. Vodne ptice. Dušan Klenovšek

Tolmun. Toliko je moj kot njen. Gregor Gornik

PLANINSKA ORGANIZACIJA 70

---

Uvodnik

Na levi malo nad sabo smo sredi popolne teme opazili drobno luč. Da ne sveti tisti, ki ga iščemo? Morda oddaja svetlobne znake? Sicer je čisto pri miru, a kar sveti in sveti. Marjan (Kregar) se je javil po postaji našim v dolini. Pozorni bodo in spremljali bodo dogajanje v smeri, ki jo je opisal. Čez čas smo vsi trije vsak sam pri sebi spoznali, da je bilo tisto, kar smo gledali, zvezda. Človek bi težko svetil brez prekinitve. Pa sprva ni bilo tako videti. Potem sem malo niže videl bolj rdečo in malce večjo luč. Da ne bivakira kje tam? Spet je Marjan poklical našo bazo, a so povedali, da so zakurili ogenj. Običajno bi se temu glasno nasmejali, a tokrat se nismo. V popolni temi, kjer komajda dobro svetiš pod svoje noge, je težko določiti še smeri neba, tako si slabo orientiran. Pot je postajala vedno bolj trda, zmrznjena in slabše vidna. Marjan je naznanil, da bo nataknil dereze. Midva z Ireno sva jih tudi. Ravno prav, ker za naslednjim ovinkom poti ni bilo več, svet pa se je spremenil v popolno drsalnico. Čisto zmrznjena poledenela zemlja. Po sprednjih zobeh derez smo morali popikati, da smo prišli čez. In to po zemlji, ne po snegu! Nič kaj prijetno. Brez derez ne bi šlo več varno. Še nekaj izpostavljenih prečk, nekaj poplezavanja po skalah in združili smo se s trojico, ki je šla po drugi poti. Našli so sledi iskanega, ki smo jim sledili še naprej.

     Tako je bil videti delček zadnje nočne gorske reševalne akcije. Ta se je končala ob petih zjutraj, ko je bil iskani že varno v dolini (več na spletni strani GRS). Zgodbo sem opisal zaradi več razlogov. Eden je zima brez snega oziroma z manj snega, kot smo ga vajeni. Kdo ve, zakaj ga letos (še) ni, morda je uplahnil, tako kot so ledeniki, o katerih pišemo v temi meseca. A zime brez snega niso nekaj novega. Dobro se spominjam treh podobnih zim okoli leta 1990, starejši od mene pa bi gotovo segli še dlje nazaj. Gorski svet brez snega je drugačen. Višje še gre, ko je snega več in smo gibanja vajeni, v sredogorju pa je povsem drugače. Zemlja je zaradi mraza tako trda, da je hoja precej bolj zahtevna. Tam, kjer bi normalno hodili, moramo skorajda plezati. Če tega nismo vajeni ali nimamo dovolj izkušenj (kilometrov), nam lahko trda prede, hitro lahko pride do zdrsa in nesreča je tu. 

     Za serijo tovrstnih napotkov je v uvodniku premalo prostora, ga pa toliko več občasno namenjamo v t. i. izobraževalnem (zadnjem) delu. Naš glavni namen je seveda posredovati bralcem čim več znanja, da bi bili čim bolj varni. Takole razmišlja eden od piscev redne vzgojne rubrike, s katerima se bomo pogovarjali naslednji mesec: "Prepričan sem, da smo s prispevki pritegnili nekaj bralcev. Tudi tistim, ki niso usmerjeni samo v plezanje, smo nekoliko razjasnili pojme, čeprav je tematika precej specifična. Poskusila sva jo prikazati v nekem širšem okvirju in jo zaporedno nekako logično razporediti. Upava, da sva s tem komu razširila obzorja in skrajšala turo."

     Če sem že začel z reševalsko zgodbo, pa naj s to temo še končam. Letošnje leto je za nas reševalce nekaj posebnega. Leta 2012 namreč praznujemo stoletnico organiziranega reševanja v gorah! Glavnina dogodkov se bo sicer odvijala junija (16. junija 1912 je bila ustanovljena prva "Rešilna ekspedicija odružnice SPD Kranjska Gora"), vendar se mi zdi prav, da je praznovanje celoletno. Potrudili se bomo, da bomo o tem pisali več kot običajno, vam pa tudi "piham na dušo", da kakšno zgodbo, vtise, izkušnje z reševanj ali s tem povezane vržete na papir in nam jih pošljete. Zgodbe z reševanj so pogosto čustveno izredno močne in zlepa ne gredo iz spomina. Obudimo jih torej!