Pomlad je tu in čas je za Spomladansko turo Komisije za turno kolesarstvo PZS, ki bo tokrat v Loškem pogorju. Čeprav so jutra še sveža, lahko na prisojnih pobočjih pod Blegošem, Koprivnikom, Mladim in Starim vrhom že srečamo številne turne kolesarje.
Tokrat se bomo podali na Malenski vrh, na Blegoševega soseda, med domačini bolj znanega pod imenom Gora. Na njegovem slemenu stoji znamenita romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki jo mnogi poznate iz Tavčarjeve povesti Cvetje v jeseni. Pod njo se razprostira Poljanska dolina, pogledi pa sežejo vse od Kamniških planin pa do Snežnika in seveda na bližnje vrhove Loškega pogorja.
Datum: ponedeljek, 9. 4. 2012, 9.30
Izhodišče: Poljane nad Škofjo Loko
Predel: Loško pogorje
Dolžina: 23 km
Višinska razlika: 770 m
Zahtevnost ture: V3, mestoma V4, S3, srednje težka tura
Turo bomo pričeli v Poljanah nad Škofjo Loko, s parkirišča nasproti pokopališča, ob cesti, ki iz Poljan vodi v vas Javorje. Zberemo se ob 9.15, odhod bo ob 9.30. Naš prvi cilj bo cerkvica sv. Primoža (830 m) nad Gabrško goro, od koder bomo čez dolino že uzrli cerkev na Malenskem vrhu in prisojna slemena, po katerih se bomo pozno popoldne spustili v dolino. Po krajšem počitku nas čaka blag spust v vas Javorje (700 m), nato pa se pričnemo spet zložno vzpenjati proti Malenskemu vrhu. Pri cerkvi (988 m) bo daljši počitek in, če nam bo vreme naklonjeno, martinčkanje ter prava paša za oči in fotoaparate.
In ob koncu nagrada za »romarje« na jeklenih konjičkih, spust v dolino po utrjenih kolovozih in ozkih zavitih gozdnih cestah skozi vasi Malenski vrh in Volčo nazaj v Poljane. Spust je primeren za vsakogar z vsaj nekaj kolesarskimi izkušnjami v gorah in s kolesom z grobo profiliranimi gumami.
Za bolj izkušene turne kolesarje pa smo pripravili še drug, precej zahtevnejši spust (S4, mestoma S5), za katerega pa priporočamo gorska kolesa z vsaj prednjim vzmetenjem. Pogoj, da se spustimo po njem, je suha podlaga.
Po turi se ustavimo v gostilni v Poljanah.
Obvezna oprema: gorsko ali treking kolo s profiliranimi gumami, čelada, rokavice, prva pomoč, rezervna zračnica, topla oblačila in vetrovka, osebni dokument.
Dogovori glede skupnega prevoza na forumu PZS ali Table.
Karta z vrisano traso poti (tudi tu spodaj) in slike za pokušino so v galeriji. Turo vodita Jože Rovan in Mirjan Bernetič.
Jože Rovan, ponedeljek, 9. april 2012, ob 23.35 uri Slana v Poljanah, mraz na parkirišču, kjer se zbiramo. 23 sonca željnih kolesarjev. Ko sonce prileze čez sleme Gabrovške gore se hitro ogreje. In potem se nam je samo še smejalo. . Neverjetno, tam kjer smo na spustu pričakovali blato, je bila dopoldne podlaga v osoji še pomrznjena in smo lahko prav lepo peljali. Popoldne, na prisojnem spustu z Malenskega vrha, pa se je teren že skoraj povsem osušil. . Smo se kunštvali in praskali za ušesi, ali izvesti ali prestaviti turo. Vremenu nismo zaupali, v spolzkem pa se tudi hitro lahko kdo poškoduje. Potem pa smo si rekli: cagav fant ni še nikoli pri fejst punci spal in smo šli. Splačalo se je. Hvala ker ste prišli.
Jože Rovan, nedelja, 8. april 2012, ob 19.32 uri
Pravkar s Šmarne gore. Po poti navzgor je po malem še padalo babje pšeno, na vrhu pa se je že zjasnilo. Kamniške so bele do nekako 700m, tudi vrh Jakoba je malce pocukran. Jutri zjutraj utegne biti še malce bel tudi Malenski vrh, toda do tedaj, ko bomo mi gor, bo sneg zagotovo že vzelo sonce. Dobro se oblecite, zjutraj bo sveže, toda v zatišju cerkve na Malenskem vrhu se bomo najbrž vendarle martinčkali. Tura bo !!!
Jože Rovan, sobota, 31. marec 2012, ob 9.40 uri Opravljen še četrti predogled, našli smo še eno lepo varianto poti, ki pomeni manj asfalta in dodaten spust, za katerega pa se bo treba še malce potruditi navzgor. Zgoraj vrisana trasa je osnovna smer ture, primerna za vsakogar, če le ima dovolj volje za poganjanje (oz. hojo) v breg. Spusti so zmerni, lahko ste brez skrbi. Ker pa si nekateri zagotovo želite zahtevnejših spustov, se boste takšni lahko dvakrat ločili od osnovne smeri in si dali duška. Če le ne bo dež preveč razmočil podlage. Kaj je že to dež? Hja, za soncem pride dež, takrat ko je to najmanj treba. Lani spomladi smo imeli srečo, sonce se je smejalo ves dan, zbralo se nas je skoraj štirideset. Tudi jeseni ni bilo dežja, saj je snežilo . Toda tistih dvanajst, ki se niso ustrašili vremena, so rekli, da je bilo prav fajn. Držimo pesti za lepo vreme