NOVICE
nedelja, 2. september 2012, ob 0. uri, ogledov: 2976 Po številnih poteh: Tri, dva, ena - akcija!Preventiva | | Odbor za usposabljanje in preventivo | Odbor Gore in varnost | | | Objavil(a): Zdenka Mihelič | | Revija Vzajemna, julij 2012, TEMA MESECA, poobjava: Hladno jutro, z roso umita trava in drevesa, igra megle med gorskimi vršaci, mogočni pogledi kozorogov, čudovit razgled... Vse to in še več lahko doživimo pri pohajanju po gorskem svetu. Prav hitro in z velikim veseljem se bližata poletje in čas dopustov, ko se bomo odpravili vsak na svoj konec. | Eni na potovanja, drugi na morje, tretji bodo namenili čas ureditvi doma in vrtnarjenju, četrti bodo odšli na počitnice ob reko in po različnih krajih s kolesi. Nekateri pa se boste odpravili v planine, gore, ki vabijo s svojo lepoto. Tja se odpravimo le primerno pripravljeni in pravilno opremljeni. Lahko se odpravite na krajši dnevni izlet, daljši pohod ali na večdnevno turo - od planinske koče do planinske koče, kar nam omogoča mreža 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov po vsej Sloveniji.
Dobro opremljeni
V planinarjenju velja, da mora biti vsak obiskovalec
gorskega sveta neodvisen, predvsem pa dobro opremljen. Nimamo pravice računati
na pomoč gorskih reševalcev in jih jemati kot servis nujne pomoči, ki bo prišel
po nas v vsakih razmerah. Dolžnost vsakega planinca je, da je fizično, psihično
in tehnično dobro pripravljen, tudi na bivak ali kasnejšo vrnitev z gora. Pa se
vprašajmo pred turo:
- Imam v nahrbtniku vse potrebne stvari za današnjo
turo?
- Kakšna je vremenska napoved? Slabo vreme in
vidljivost lahko podaljšata čas hoje tudi do 10-krat.
- Imam oblačila, ki me bodo zavarovala pred močnim
vetrom, mrazom in padavinami?
- Ali je na poti koča, bivak, zavetišče, kamor se
bom lahko umaknil?
- Kakšna je izbrana pot? V katero smer bom hodil
(sever, jug, vzhod, zahod)? Pripravi si načrt poti. Pot razdeli na manjše
odseke, predvidi počitke in približen čas hoje. Ustvari si sliko poti in
jo prehodi v mislih.
- Kako daleč je in koliko časa bom potreboval za
vso pot? Na vrhu smo šele na polovici poti - naš cilj je varna vrnitev v
dolino in domov.
- Kako strm je teren? Ali ga bom moral prehoditi v
ključih, za kar bom potreboval več časa (je pa manj utrudljivo)?
- Kakšen je teren? Ali so na poti balvani, melišča?
Je na poti rušje, ki me bo upočasnilo, ali ga bom lahko obšel?
- Ali so na poti značilnosti, ki jih bom moral
premagati: krnice, hudourniki, strmi skoki? Ali jih lahko obidem?
- S katerimi nevarnostmi se na poti lahko srečam:
prepadi, s travo poraščen svet, padajoče kamenje?
- Kako hoditi? Kakšen tempo ubrati? So z menoj
otroci?
- Predvidevaj in si ustrezno načrtuj svoj izlet,
pohod.
Po kateri poti?
Možnosti, po katerih poteh se lahko sprehodimo, je veliko, saj je v Sloveniji
kar 1661 planinskih poti v skupni dolžini 9000 kilometrov. Če za primerjavo
pogledamo vse slovenske državne ceste (avtoceste, hitre, glavne in regionalne
ceste), hitro ugotovimo, da je planinskih poti kar za polovico več kilometrov.
To je neverjetno dejstvo, ki je bolj osupljivo tudi zato, ker vse planinske
poti v Sloveniji naši markacisti oskrbujejo prostovoljno. Morda se boste tudi
zaradi spoštovanja do markacistov, urejenih planinskih poti in koč,
prostovoljnega dela in ne le zaradi zavarovanja, popustov v planinskih kočah in
športnih trgovinah ter pripadnosti goram še z večjim veseljem pridružili
največji družini. Ta družina je planinska organizacija, v kateri je bilo leta
2011 skoraj 60.000 članov - planincev, plezalcev, gornikov, alpinistov, turnih
kolesarjev in smučarjev, ljubiteljev gorske narave, mladih in najmlajših
zagnanih planincev, markacistov, vodnikov, torej vseh, ki jim gore pomenijo
skoraj drugi dom. Kjer se počutijo sprejete, kjer srce zaigra ob ptičjem petju,
lepi poti, dišečih gorskih cvetlicah in kjer si ljudje z iskricami v očeh
stisnejo dlan ter zaželijo varno in srečno pot.
Drži, v gore se njihovi ljubitelji vedno znova radi vračajo in si polnijo
»baterije«, da laže premagujejo morebitne težave vsakdana v dolini.
 Hoja ugodno vpliva tudi na preprečevanje osteoporoze.
|
 Ob načrtovanju ture poglejte odprtost planinske koče.
|
Markacija
Markacija je znak, ki označuje planinsko ali pohodniško pot. Oznake se med
državami razlikujejo. Pri nas se za označevanje poti uporablja markacija z belo
piko, obdana z rdečim kolobarjem, imenovana po Alojzu Knafelcu. Za evropske
pešpoti je rumena pika, obdana z rdečim kolobarjem, za Pot kurirjev in vezistov
pa rumena pika s svetlomodrim kolobarjem. |
Prva s Knafelčevo markacijo označena pot
je bila pot na Triglav, in sicer že leta 1871. Danes za označevanje posameznih
poti, kot tudi za njihovo nadelavo, vzdrževanje in smerne table, skrbijo
posamezna planinska društva in njihovi člani, ki delujejo v Markacij-skem
odseku. Markacisti narišejo markacije na drevesa, večje skale ali druge
primerne objekte, praviloma vedno na desni strani v smeri hoje.
Določene poti so označene tudi z zimskimi markacijami, ki omogočajo orientacijo
tudi v zimskem času, ko v gorah zapade več snega in pokrije markacije na
skalah. Poleg standardne markacije se uporabljajo tudi dopolnjene markacije, ki
imajo dodano oznako poti. Tako ima na primer Slovenska planinska pot dodano
številko 1, Zasavska planinska pot pa prek markacije črko Z. Najdaljša, najbolj
znana in najbolj priljubljena v Sloveniji je Slovenska planinska pot, ki je
tudijprva vezna pot v Evropi (na pobudo Ivana Sumljaka je bila odprta že leta
1953). Poteka od Maribora čez Pohorje, prek Kamniških in Savinjskih Alp,
Karavank, Julijskih Alp, Krasa do Ankarana ob Jadranskem morju. Označena je s
splošno oznako planinskih poti v Sloveniji, Knafelčevo markacijo (rdeč krog z
belo piko) in, kot smo že zapisali, s številko 1. Dopolnjuje jo Razširjena
Slovenska planinska pot (35 točk), ki nas popelje po zanimivih delih Slovenije.
Po Sloveniji lahko izbirate tudi kar med 78 planinskimi obhodnicami (veznimi
potmi) in evropskima pešpotema E6, E7 (označeni z rdečim krogom z rumeno piko),
na katerih spoznamo Slovenijo od severa do juga (E6) in od vzhoda do zahoda
(E7). Ob mednarodnem letu gora (2002) je osem planinskih organizacij alpskih
držav pripravilo dolgo alpsko obhodnico - pot Via Alpina, ki poteka od Italije
prek Slovenije, Avstrije, Nemčije, Lihtenštajna, Francije in Švice do Monaka.

Na vsaki poti srečamo marsikateri zaklad narave.
|

Markacija označuje planinsko ali pohodniško pot.
|
Pred izletom!
Da bodo vaši obiski gora čim bolj varni, smo pripravili nekaj napotkov, ki
lahko služijo kot opomnik pred vsakim izletom.
Izbira ture
- Izberite turo, ki je primerna vaši fizični in
psihični pripravljenosti ter pri tem upoštevajte svoje zdravje in zdravje
udeležencev ture. Se posebno pozorni bodite v primeru, če imate kakršne
koli kronične bolezni, alergije ali ste srčni bolnik.
- Prilagodite se najšibkejšemu udeležencu skupine,
zlasti če so to otroci. Prilagodite izbiro izleta, pohoda ter tudi tempo
hoje in počitke.
- Na vsako turo se dobro pripravite in pridobite
dovolj pravih informacij od vodnikov, znancev in spletnih strani. Pri
zadnjih bodite pazljivi, saj v svetovnem spletu kroži cel kup podatkov, ki
so lahko zavajajoči.
- Za daljšo pot v hribe se je treba primerno
opremiti.
- Na kosu papirja si naredite načrt ture in vnaprej
skušajte predvideti počitke, zanimivosti, možnosti prenočevanja in
»zasilnih izhodov« v primeru zapletov. Izogibajte se brezpotij, o katerih
ste naključno izvedeli, saj v večini primerov peljejo v težave.
Obveščanje
- O vsaki turi obvestite partnerja, znanca ali vsaj
»Mojco« v zadnji gostilni. Obvestilo naj vsebuje podatke o nameravani
poti, morebitne rezervne cilje in okviren čas vrnitve.
- Priporočljivo je, da za obveščanje uporabite
obrazec in ga pustite na vidnem mestu v avtu.
- Vpisujte se v vpisne knjige v kočah in na
vrhovih, ki bodo v veliko pomoč gorskim reševalcem v primeru
poizvedovanja.
Mobilni telefon
Mobilni telefon je danes dostopen vsakomur. Zavedati se moramo, da gre za
občutljivo elektronsko napravo, katere delovanje je v veliki meri odvisno od
številnih dejavnikov, ki jih v dolinskem življenju niti ne opazimo. Zaradi
večje oddaljenosti postaj je signal v večini primerov šibek, posledično telefon
išče najboljši signal in s tem izgublja energijo bistveno hitreje kot v dolini.
Delovanje telefona je odvisno od akumulatorske baterije, katere čas delovanja
se v gorah bistveno skrajša na račun nizkih temperatur:
- pred turo napolnite baterijo telefona in po
možnosti vzemite s sabo rezervno,
- telefon naj bo med turo ugasnjen, spravljen v za
vodo neprepustni vreči in na to-plem,
- energijo dodatno varčujete, če med uporabo
izklopite UMTS-signal,
- telefon naj bo med turo ves čas izklopljen.
Uporabite ga lahko tudi, če ne poznate PIN-kode, saj je klic na 112 in 113
mogoč tudi brez vpisa PIN,
- v primeru, da ne morete poklicati, poskusite s
pošiljanjem kratkih sporočil na številko 112,
- v imeniku telefona imejte spravljeni dve številki
oseb, na primer v obliki: »ICE1 Janez Novak in ICE2 Špela Marela«.
Številka bo v pomoč reševalcem, da lahko o nesreči obvestijo svojce in
pomeni »In Case of Emergencv (v primeru nujnosti)«.
Počasi in varno
Med turo si vedno vzemite čas in uživajte. Če se med hojo ne morete pogovarjati
in boste hodili nekaj ur, je vaš tempo prehiter. Začnite počasi, da se ogrejete
in pripravite telo za več ur hoje. Izberite tako imenovani pogovorni tempo
hoje. Po prvih 15 minutah se vam bo telo že toliko ogrelo, da si boste lahko
slekli vrhnji del oblačila. To naredite med kratkim odmorom. Nato poskusite
hoditi vsaj eno uro pred prvim počitkom. Med vsakim korakom iztegnite zadnjo
nogo do konca in pri prenosu naprej sprostite mišice. Uskladite dihanje s
koraki. S tem jih vsakič malenkost osvežite, kar je pri tisočih korakih in več
urah hoje dobra naložba. Uskladite dihanje z vsakim korakom. Pri sestopu si
dobro zategnite vezalke. Vsak korak naj bo »lahek«, stegna uporabljajte za
absorpcijo energije tal. Bolj strme dele prehodite v ključih. Stopajte med
kamni, ne po njih. Izbirajte varna mesta za počitek, kjer ni nevarnosti zdrsa,
padajočega kamenja, snežnih plazov in niso neposredno na soncu. Zavarujte se
pred sončnim sevanjem s kremo primernega faktorja, pokrivalom in kakovostnimi
sončnimi očali.
S čelado na glavi
Na planinskih poteh, ki so izpostavljene možnosti padajočega kamenja ali trka z
glavo v skalo, si obvezno nadenite čelado. Čelado uporabljajte tudi pri vzponih
in sestopih na poteh, ki so speljane po meliščih. Na zahtevnih in zelo
zahtevnih poteh uporabljajte samovarovanje s pomočjo plezalnega pasu in
varovalnega kompleta. V primeru, da zaradi nepredvidene ovire na poti
(poledeneli deli, strgana jeklenica, podor) ture ni mogoče varno nadaljevati,
se pravočasno obrnite. Gora vas bo počakala.
Uživajte zadostne količine tekočine in hrane. Pijte večkrat in v majhnih
količinah. Hrano kupite v planinskih kočah, saj se boste s tem izognili težkemu
nahrbtniku. Med turo pa uživajte energijske ploščice ali suho sadje. Med hojo
vam ne sme biti prevroče. Uporabljajte aktivno perilo in oblačila iz sodobnih
materialov, ki se prilegajo telesu, saj se boste tako izognili možnosti, da se
kam zataknete in s tem povečate tveganje za padec. Izogibajte se bombažu, ki je
hladen in slabo odvaja pot. Uživanje alkohola in tobaka strokovnjaki strogo
odsvetujejo. V primeru nenadnega poslabšanja vremena si čim prej poiščite
zavetje v planinski koči ali bivaku. Če to ni mogoče, sestopite z
izpostavljenih grebenov. Ture ne nadaljujte. Skupina ostane skupaj do končanja
ture.

Čelada je obvezna pri vzponih in sestopih na poteh, ki so speljane po
meliščih.
|

Še posebno v tem času se zaščitite pred sončnim sevanjem. V gorah ste
namreč bližje soncu
|
Obvezna
oprema
Obvezna oprema vsakega planinca ne glede na vrsto ture je: aluminijasta folija
in vreča-bivak, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne
baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in svinčnik, sveča in
vžigalice v za vodo neprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima
visoko energijsko vrednost in dolgi rok obstojnosti). |
Ukrepi ob nesreči
- Ohranimo prisebnost in ostanimo mirni. S tem
pomirimo tudi druge udeležence.
- Ocenimo položaj ter zavarujmo sebe in
ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi.
- Poskrbimo za prvo pomoč v okviru svojega znanja
in sposobnosti.
- Ob nesreči pokličemo center za obveščanje na
številko 112 in navedemo naslednje podatke: kdo kliče, kaj in kje se je
zgodilo, kdaj se je zgodilo, koliko je ponesrečencev in kakšne so
poškodbe, kakšne so okoliščine na kraju nesreče (pomembno v primeru
helikopterskega reševanja), kakšno pomoč potrebujete.
- Na pomoč lahko pokličete po mobilnem telefonu,
UKV radijskih postajah, ki so v planinskih kočah ali prek sistema Sapogo.
Ne bo odveč opozoriti, da imejmo s seboj
tudi toplo oblačilo ter kapo in rokavice. V hribih se vreme namreč zelo hitro
spremeni. Zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah niso nič nenavadnega.
Pazite tudi na težo nahrbtnika in posegajte po modernih tkaninah, ki imajo
majhno prostornino in težo. S tem bo tura tudi prijetnejša. Ne varčujte pri
nakupu čevljev.

O vsakem pohodu je treba obvestiti bližnje ali najbližje društvo.
Obvestilo naj vsebuje podatke o poti in čas vrnitve.
|

Turo prilagodite najšibkejšemu udeležencu, še posebej če je to otrok.
|
V vseh letnih časih
Najbolj primeren čas za obiskovanje gora je vsak letni čas, le da izberemo
primerne planinske, gorniške pohode in poti, prilagojene svojim psihofizičnim
sposobnostim in trenutnim vremenskim razmeram. Prav je, da se zavedamo, da je
čar narave tudi v tem, da jo spoznavamo v vseh letnih časih. Tega se zaveda
vedno več obiskovalcev gora, zato so aktivni v gorah vse leto - hodijo, plezajo
in smučajo v vseh letnih časih, tudi pozimi. S tem skrbimo tudi za stalno in
redno športno aktivnost ter na rednih tedenskih izletih spoznavamo lepote
narave in njeno spreminjanje skozi čas. In ne bo odveč še nekaj zadnjih
koristnih nasvetov.
- Če začutite znamenja utrujenosti ali izčrpanosti,
se ustavite za daljši počitek. Če ste izčrpani, se po počitku in
premisleku morda odločite za sestop s spremstvom. Če ste zelo izčrpani,
pomislite, ali niste morda dobili višinske bolezni ali ste podhlajeni. Med
počitkom ne jejte le čistega grozdnega sladkorja, ampak tudi bolj
sestavljeno lahko prebavljivo hrano. Otroci in starejše osebe, pa tudi
tisti s kroničnimi boleznimi, se s planinstvom lahko ukvarjajo, le da
morajo biti pri tem previdni. Če mislite, da je kak napor za vas prehud,
se prej posvetujte z zdravnikom.
- Pri turah v visoke gore se ne vzpenjajte
prehitro. Pri nadmorskih višinah nad 2500 do 3000 metrov ne povečujte
višine prenočevanja za več kot 300 metrov na dan. Če je mogoče, ne spite
na najvišji točki dnevnega vzpona.
- Planinska zveza Slovenije priporoča vsem
obiskovalcem gora, da za prenočevanje v planinskih kočah uporabljajo svojo,
s seboj prineseno posteljnino.
- Ko načrtujete turo, poglejte tudi odprtost
planinske koče, ki je ob poti na vaš vrh. Seznam vseh 176 planinskih koč,
bivakov in zavetišč, skupaj z njihovo odprtostjo najdete tudi na spletni
strani Planinske zveze Slovenije: www.pzs.si/koce.php.
- Za varnejšo hojo v gorah priporočamo, da se
vključite v vam najbližje planinsko društvo, kjer se lahko pridružite šoli
varnejše hoje v gore ali planinski šoli ter se pridružite društvenim
pohodom in aktivnostim. Prav tako lahko v planinskih društvih dobite
koristne informacije in nasvete pri vodnikih Planinske zveze.
Smo vas prestrašili? Ne, želimo le, da
bodo vaši obiski gora polni doživetij in da se boste radi vračali v svet
Zlatoroga, divjih žena, vilinov in Bergmandlca. Planinstvo je poceni
rekreacija, ki dobro vpliva na srčno-žilni sistem in s tem na osnovno počutje,
blaži posledice stresa in ljudem na obraze riše veselje. Ena izmed
predavateljic prve pomoči na naših vodniških usposabljanjih, dipl. medicinska
sestra Maja Kumer Trček, udeležencem večkrat položi na srce: »Hoja ima zelo
ugoden vpliv na preprečevanje osteoporoze, izboljšuje mišično-skeletno zdravje,
zmanjšuje stres, depresijo. Prav tako ima pozitiven učinek na duševno zdravje,
na vrednost krvnega tlaka, krvnega sladkorja, zmanjšuje tveganje za nastanek
nekaterih malignih obolenj. Preprečuje debelost ter pozitivno učinkuje na
uravnavanje telesnega maščevja.«
Ni greha
Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembno je v današnjem času, ko vsi samo
nekam hitimo in smo prezaposleni, ohranjati stik z naravo, se gibati in s tem
ohranjati tako psihično kot telesno aktivnost. Planinarjenje priporočajo prav
vsem. Pa naj bo to nekje visoko v gorah ali na morju, kjer skrivajo počitniški
kraji še kako lepe okoliške hribčke, le poiskati jih moramo.
Za planinarjenje ni nikoli prepozno. Vedno
se lahko podate na sprehod, najprej morda na krajši, nato podaljšujete svojo
aktivnost za nekaj minut, za pol ure, dokler niste čim bolje pripravljeni. In
ko ste enkrat primerno pripravljeni, se seveda lahko pridružite planinskim
društvom na njihovih vodenih pohodih, na katerih vodnik Planinske zveze
Slovenije poskrbi tudi za varnost, lepa doživetja, prijetno druženje in varno
vrnitev domov.
In kot imamo v mislih, da nad 1500 metrov
ni greha, imejmo tudi v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti - naš cilj
je varno priti domov.
Vsem želimo srečno pot in varen korak!
Besedilo Lara Kuhar, Zdenka Mihelič in Matjaž
Šerkezi
Foto Zdenka Mihelič, Matjaž
Serkezi
----------------------------------------------------------------------
Vzajemna, julij 2012, tema meseca, str. 1 in 2 (586,40 KB)
Vzajemna, julij 2012, tema meseca, str. 3 in 4 (518,98 KB)
|
Komentarji
| |
|