NOVICE  

Posveta se je udeležilo preko 40 udeležencev, ki so lahko poslušali 5 predstavitev strokovnjakov iz Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije in Triglavskega narodnega parka. Letos so slušateljem predstavili eno glavno temo z različnih vidikov, vse pa v povezavi s področjem preventive in varnosti v gorah. Tako smo s posvetom želeli analizirati stanje na področju uporabe mobilnih navigacijskih naprav v gorah in dileme, ki se porajajo ob tem. Predstavljena je bila tudi analiza gorskih nesreč v letošnjem letu in posamezni primeri, hkrati pa so si udeleženci in predavatelji izmenjali izkušnje, vzpostavili nove ter utrdili obstoječe strokovne vezi.

Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, alpinist in gorski reševalec Matjaž Šerkezi je predstavil uporabo mobilnih navigacijskih naprav in aplikacij v planinstvu, prednosti in slabosti uporabe GPS v gorah, ali je lahko GPS sled vodniku PZS nadomestilo za ogledno turo, kakšna je varnost uporabe sledi na spletnih straneh ter katero mobilno GPS aplikacijo izbrati, da nam bo najbolje služila. In kdo je iPlaninec? »To je nihče drug kot informirani planinec. Pomembno je pridobiti informacije, znanje, izkušnje in vse skupaj v praksi znati uporabljati,« je dejal Šerkezi.

Jože Rovan, markacist inštruktor v Planinski zvezi Slovenije, je odlično predstavil planinske poti, ki se raztezajo po vsej Sloveniji v dolžini prek 9000 kilometrov, pa kataster planinskih poti, podal je svojo kritično oceno o deležu posnetih poti z GPS in o kakovosti posnetkov, svoje izkušnje pri sodelovanju in pripravi planinskih zemljevidov Planinske založbe PZS ter odnos med kartami na papirju, elektronskimi kartami za PC in kartami v GPS napravah.

Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS, je na dejanskih primeril predstavil uporabo GPS pri reševalnih in iskalnih akcijah ter pregled reševalnega dela v gorah v letu 2012 do sedaj s poudarkom na gorniških in alpinističnih nesrečah. Gorski reševalci so v letošnjem letu izvedli že 395 reševalnih akcij, četrtino vseh so izvedli tolminski gorski reševalci, ki so kar 64-krat sprožili akcijo zaradi reševanja jadralnih padalcev. V letošnjih dosedanjih akcijah je bilo udeleženih okoli 410 ponesrečencev. Smrtnih žrtev je bilo 28, med njimi 14 tistih, ki so se ponesrečili med opravljanjem planinskih aktivnosti. Najpogostejši vzroki nesreč v gorah so še vedno padci in zdrsi, rizično pa je dejstvo, da se večino teh zgodi ob sestopu med 13. in 15. uro, kar pogosto kaže tudi na premajhno psihofizično pripravljenost. Pogost vzrok za nesreče je tudi neustrezna osebna ali tehnična oprema, ali neznanje uporabe le-te. Največ nesreč se zgodi v času največjega obiska naših gora ob sobotah in nedeljah in v poletnih mesecih, in sicer se od junija do septembra zgodi kar dve tretjini vseh nesreč. V tem času reševalci izvajajo tudi dnevno dežurstvo na brniškem letališču. Helikopter je letos sodeloval v 41 % akcij, kar pomeni, da je še vedno kar 60 % akcij izvedenih klasično.