| Izzid referenduma, ki je bil 3. marca 2013 v švicarskem Graubündnu, je jasen: tistih, ki so se izrekli proti zimskim olimpijskim igram leta 2022, je bilo 52,7 odstotka, večina prebivalcev Graubündna. To dokazuje, da so megalomanski načrti v Alpah nezaželeni. |
Za tovrstne velike načrte ni prostora ne z idejnega ne s finančnega, kaj šele z ekološkega vidika. Glasovanje proti organizaciji olimpijskih iger v Graubündnu je okrepilo trajnostni razvoj v celotnem alpskem loku in morda tudi zunaj njega. Tega ni mogel spremeniti niti propagadni stroj podpornikov izvedbe olimpijskih iger, ki so za neuspelo kampanjo porabili okoli pet milijonov frankov, torej dobrih 4,2 mio. evrov. Nasprotniki so imeli za kampanjo na razpolago le 76.000 frankov (63.000 evrov). Projekt so podprli predvsem tisti, ki so računali na dobiček ali boljšo prepoznavnost regije, torej kraji, kjer bi igre organizirali - St. Moritz, Davos in Lenzerheide, pa tudi elita, ki jo sestavljajo predstavniki politike, gospodarstva in športa. Drugih obljube niso zaslepile. Ker so graubündenski volivci kandidaturo za olimpijske igre zavrnili, je iz igre izpadel favorit Mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC). So se zato možnosti drugega možnega kandidata na območju Alp, Münchna z Garmisch-Partenkirchnom, povečale?
Ravno nasprotno, število kritikov organizacije olimpijskih iger v Nemčiji se je zaradi živahne razprave o ponovni kandidaturi Münchna le še povečalo. Argumenti proti, ki so prepričali Švicarje, veljajo tudi v Nemčiji, saj so pravila in mehanizmi isti. Zimske olimpijske igre niso demokratičen projekt, ki bi bil vreden Alp in trajnostnega razvoja, temveč so in ostajajo izraz elitističnega in vzvišenega obnašanja maloštevilnih zaslužkarjev okrog IOC, financiran z davkoplačevalskim denarjem. Dokler bo trajala diktatura IOC, tudi pri najboljši volji ne bo mogoče nič spremeniti. Posvetimo se torej raje reševanju dejanskih potreb in iskanju trajnih rešitev.
|