NOVICE  

Lahko bralcem pojasniš razliko med delom oskrbnika in gospodarja?
Oskrbnik naj bi bil ves čas prisoten v domu, saj organizira delo. On naj bi bil gor za vse. Na neki način vodi dom, a tudi kuha, pospravlja itd., če je potrebno. Naloga gospodarja pa je, da pred sezono in po sezoni uredi hišo pa poskrbi za vsa vzdrževanja. Zdaj imamo na PD Radovljica strokovnega sodelavca, ki veliko pomaga pri teh stvareh. 

Ti je bilo ljubše delo oskrbnika ali gospodarja?
Najbolje je bilo, ko sem bil oboje (smeh). Če imaš dovolj energije ... To so bila gotovo najboljša leta. 

Poletje leta 2005 je po dolgem času minilo, ne da bi daljše časovno obdobje prebil na Kriških podih. Štafeto si predal mladini. Si pogrešal kočo, delo na njej?
Ja, skrbelo me je, kako bo šlo. Vsak misli, da je nepogrešljiv, potem pa kar gre. Tudi sedaj, po sedmih letih v dolini, se še vedno vsak dan slišimo z osebjem na koči. Skrb je še vedno prisotna. Ko koga srečam, ki je bil gor, me vedno skrbi, kaj bo rekel. Da ni bilo slučajno kaj narobe. Nekateri me kar enačijo s hišo. Zavedam se, da nikjer ne morejo biti vsi stoprocentno zadovoljni, pa naj v koči delajo stari ali mladi. Jaz zagovarjam, da naj dela mlad kader, da lahko pride tudi do zaslužka. Čeprav imam občutek, da k nam nikoli niso hodili samo zaradi denarja. Mogoče pa le imam tudi jaz nekaj zaslug pri tem, da je tako pozitivno ozračje tam gor. V delo na koči se nikoli preveč ne vtikam, se že sami porihtajo. 

Ali so med letošnjo ekipo na Pogačnikovem domu in tisto leta 1993 kakšne razlike? Kaj pa način dela, se je kaj spremenil?
Ja, seveda so. Največ se je spremenilo ravno sredi sezone 1993. Takrat je prišel mobitel v hišo. Prej smo dajali znak z rjuho, da je žičnica prišla, na policijo v Bovec smo s postajo klicali, naj na PD Radovljica pokličejo, da se je npr. greznica zamašila.

Z rjuho ste dajali znak?
Ja, z žičnico je roba prihajala gor. Potem ko smo jo zložili, je eden na okno šestice (soba, op. a.) obesil belo rjuho. Ko se je ta rjuha pojavila, so v dolini vedeli, da žičnico lahko potegnejo nazaj. Potem je leta 1993 prišel telefon -  to je bila velika kišta. V dveh urah si zanj porabil cel avtomobilski akumulator. Prej so bile še druge prelomnice. Zlata vredna je bila žičnica, ki deluje od  leta 1982. To je bila prva taka pomembna stvar. 1996. leta pa smo postavili sončne celice. Od takrat agregat uporabljamo zelo redko, le pri kakšnih večjih delih.