V četrtek, 24. oktobra 2013, je Planinska zveza Slovenije s soorganizatorji v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani organizirala okroglo mizo z naslovom »PLANINSTVO KOT VEZ Z DOMOVINO« ob 120. obletnici organiziranega planinstva v Sloveniji.
V letu 2013 Planinska zveza Slovenije in slovenska planinska
organizacija praznujeta 120 let od začetka organiziranega planinstva v
Sloveniji. Planinska zveza Slovenije je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence
in Svetovnega slovenskega kongresa poleti v tem okviru pripravila in izvedla
Planinski dan pod Triglavom za mlade. Kot nadaljevanje obeležitve te pomembne
obletnice pa je sedaj v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom,
Slovenskim planinskim muzejem, s Slovenskim gorniškim klubom Skala - zvezo
gorniških klubov in Triglavskim narodnim parkom pripravila okroglo mizo, s
katero smo želeli vsem slovenskim rojakom približati domovino prek planinstva
ter jim predstaviti začetke planinske dejavnosti v Sloveniji.
Slovenci smo planinski narod, kar vedno znova dokazujemo z obiski gora,
miselnostjo in našo pripadnostjo planinstvu - tako v Sloveniji kot zunaj
državnih meja. Planinstvo namreč ne pozna meja, močno je zakoreninjeno v nas, v
naši narodni zavesti, ki je gotovo pripomogla tudi k državnosti, pokončnosti in
ljubezni do domovine. Kako močna vez z domovino je planinstvo, pa lahko vedo le
naši zamejci in rojaki po svetu. Najboljši znaki rodoljubnosti so tudi naše
zastave na najvišjih vrhovih sveta, slovenska imena smeri in vrhov vsepovsod po
svetu.
Sodelujoči predstsavniki slovenskih planinskih društev in skupin na okrogli mizi, foto Zdenka Mihelič
Na
okrogli mizi sta v prvem delu po uvodnem pozdravu dr. Borisa Pleskoviča, predsednika
Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bil odličen gostitelj četrtkovega
dogodka, in slovenske narodne himne »Slovenec sem« v predavanju z naslovom »Jubilej SPD in začetki organiziranega
planinstva - Triglavski prijatelji« sodelovala
prof. dr. Tone Strojin in moderator
Franc Zabukošek. Dr. Strojin je poudaril
začetke planinstva na Slovenskem, ki se ni začelo z organizacijo, ampak z
obiskovanjem gora, naredil je pregled vse od prvega dokumentiranega vzpona na
Triglav leta 1778 in pri tem izpostavil nekaj zanimivih dejstev. Dr. Strojin ni
pozabil tudi na ustanavljanje planinskih organizacij po svetu, od najstarejše
leta 1857 ustanovljenega angleškega The Alpine Cluba pa švicarskega SAC-a,
italijanskega CAI-a in vse naprej. Lepo je predstavil Gorsko društvo Triglavski
prijatelji z začetki maja 1872 v Bohinju pod vodstvom Ivana Žana, zavzemali so
se za ustvarjanje društev, za nabiranje članstva, za gradnjo planinskih koč in
zavetišč (Triglavski tempelj/današnji Dom Planika pod Triglavom). Vendar pa je vladna komisija v Ljubljani odločila, da
se društvena pravila odklonijo. Slovensko planinsko društvo (SPD), katerega
naslednica je Planinska zveza Slovenije, je bilo uradno ustanovljeno 27. februarja
1893. Dr. Strojin je izpostavil zelo pomembni Planinski vestnik, ki je bil takoj
od začetka SPD informativni list za vsakega člana in na ta način močna vez s
članstvom. Planinski vestnik, za katerega se je potrebno zahvaliti prvemu
predsedniku SPD Franu Orožnu, je uradno začel izhajati leta 1895, a je imel
dejansko začetke že dve leti prej, saj je bilo to hkrati glasilo in društveno
poročilo skupaj, vendar pa je odlično skrbelo tudi za literarne članke. Dr.
Strojin je poudaril pomen odličnega moža in gornika Alojzija Knafelca, ki je
praktično eden najpomembnejših mož, saj je z rdeče-belo markacijo poskrbel za
označitve planinskih poti, ki so vodile že do marsikatere planinske koče, danes
pa si brez Knafelčevih markacij ne moremo zamišljati planinstva.
V drugem delu so se predstavile slovenske planinske organizacije doma
in po svetu ter podale svoj pogled na sedanje vezi ter možnosti sodelovanja v
prihodnje. Izpostavile so tudi problematiko, s katero se ukvarjajo pri svojem
delu. V začetku so na okrogli mizi, ki jo je moderiral vodja Slovenskega
planinskega muzeja in podpredsednik PZS Miro
Eržen, so sodelovali Irena Vadnjal
z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, s strani Planinske zveze
Miro Eržen, nato predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala Gregor Gomišček, v. d. direktorja
Triglavskega narodnega parka dr. Peter
Skoberne in Janez Kavar,
predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije. Vsi so predstavili vlogo
planinstva in povezovanja v svojih organizacijah in delovanjih s sorodnimi
organizacijami doma in po svetu.
Sledile so odlične predstavitve delovanja slovenskih planinskih društev
v zamejstvu in po svetu. Predstavili so bogato delo na področju planinstva in
tudi sicer na področju slovenstva v svojem okolju, izpostavili pa so tudi
problematiko, s katero se srečujejo pri svojem delu. Štefan Felbar je predstavil delovanje Slovenskega planinskega
društva na Predarlskem v Avstriji, Boris
Kambič delovanje Slovenskega planinskega društva Bariloche v Argentini, Marinka Pertot Slovensko planinsko
društvo Trst v Italiji, Darko Mohar Planinsko
skupino Kulturnega prosvetnega društva Bazovica na Hrvaškem, Luisa Battistig Planinsko družino
Benečije v Italiji in Anton Starman
Slovensko planinsko društvo Celovec iz Avstrije.
Z dogodkom, ki mu je prisostvovalo preko 50 sodelujočih in udeležencev, smo želeli okrepiti vez med domovino in slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in po svetu. Planinska zveza pa se je predstavila tudi z razstavo 120 let SPD/PZS, ki močno poudarja vzgone za planinstvo in organiziranje planinstva na Slovenskem.
Zdenka Mihelič
Fotogalerija
Foto Zdenka Mihelič
Z leve prof. dr. Tone Strojin in Franc Zabukošek
Foto Zdenka Mihelič1 / 20
Prof. dr. Tone Strojin
Foto Zdenka Mihelič2 / 20
Franc Zabukošek
Foto Zdenka Mihelič3 / 20
Foto Zdenka Mihelič4 / 20
Foto Zdenka Mihelič5 / 20
Z leve Gregor Gomišček (predsednik SGK Skala), Irena Vadnjal (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), moderator Miro Eržen (vodja SPM in podpredsednik PZS), Janez Kavar (predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije), in dr. Peter Skoberne (v. d. direktorja TNP)
Gregor Gomišček (predsednik SGK Skala), Irena Vadnjal (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), Miro Eržen (vodja SPM in podpredsednik PZS)
Foto Zdenka Mihelič6 / 20
Foto Zdenka Mihelič7 / 20
Foto Zdenka Mihelič8 / 20
Gregor Gomišček, predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala
Foto Zdenka Mihelič9 / 20
dr. Peter Skoberne, v. d. direktorja TNP
Foto Zdenka Mihelič10 / 20
Janez Kavar, predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije
Foto Zdenka Mihelič11 / 20
Foto Zdenka Mihelič12 / 20
Z leve Štefan Felbar, predsednik SPD na Predarlskem, Marinka Pertot, predsednica SPD Trst, Boris Kambič, predstavnik SPD Bariloche, moderator Miro Eržen, vodja SPM in podpredsednik PZS, Darko Mohar, predsednik PS KPD Bazovica z Reke, Luisa Battistig, predsednica PDR Benečije, Anton Starman, predstavnik SPD Celovec
Marinka Pertot, predsednica SPD Trst, Boris Kambič, predstavnik SPD Bariloche, Miro Eržen, vodja SPM in podpredsednik PZS, Luisa Battistig, predsednica PDR Benečije, Darko Mohar, predsednik PS KPD Bazovica z Reke
Franc Zabukošek, sobota, 2. november 2013, ob 12.11 uri Zapis o "Planinstvo med najmočnejšimi vezmi z domovino" je sicer lep, vendar kot poročilo o dogodku na SSK 24.10.2013 z naslovom "Planinstvo kot vez z domovino" ob 120.letnici organiziranega planinstva v Sloveniji je netočno in kot tako nekorektno in zavajajoče. Dogodek je imel namreč podnaslov "jubilej SPD in začetki organiziranega planinstva-Triglavski prijatelji". V tem kontekstu je bil poslušan tudi Serajnik-Fleišmanov "Triglav", ki dejansko izpoveduje, da je "Triglav gora in simbol" slovenstva. To je potrdil tudi Oton Župančič z posvetilom v knjigi E. Lovšina: "V črno sem žalost zakopan, pa se ozrem v gorenjsko stran,in glej:planine so visoke kakor prej".1944. To je bil in je temeljica Slovencev kot planinskega naroda, ki se v tem okviru dokazuje tudi na vseh drugih področjih dejavnosti. Kljub maloštevilnosti smo Slovenci v tem duhu veliki in to od samega začetka z organizirano dejavnostjo Triglavskih prijateljev pred 141. leti,kot tudi dejanj posameznikov od "4 srčnih mož" preko Valentina Staniča, Frana Kadilnika in Joža in Lovrenca Škantar p.d. Šesta. V tem okviru uradnega jubileja 120 let SPD je bilo izpostavljeno vprašanje kdaj je bil pravi začetek organiziranega planinstva pri Slovencih na temelju znanih dejstev in zaslug. Pri tej točki se je dogodek izneveril namenu, ker dr. Strojin ni potrdil, da je začetek org. planinske dejavnosti Slovencev pri Triglavskih prijateljih v letu 1872, kot je zapisal v svoji brošuri iz leta 1978. To bi bil lahko dokaz tudi slovenske državotvornosti in ponosa in enakovrednosti z drugimi takratninmi sodržavljani. Zlaganost naše današnje družbene situacije z ozirom na zgodovinska dejstva so nam v škodo za nadaljevanje slovenske samozavesti, ki je temeljila na planinstvu in je tudi v narodni biti, kar dokazujejo rojaki po svetu z pojmi organiziranosti tudi danes (Triglav, Planika, Kredarica,SPD ipd. ) Ob 85. letnici SPD leta 1978 Tine Orel, zaslužni planinski aktivist ni omenjal 30.letnice PZS, ki je ideološka diskontinuiteta SPD, kljub alpinističnim in planinskim dosežkom v svojem času. Če hočemo biti "vredni nasledniki svojih slavnih-zaslužnih prednikov "Triglavskih prijateljev", ne bi smeli nategovati 65.letnico PZS na 120.letnico SPD, zanemarjati pa zasluge Triglavskih prijateljev izpred 141.leti. Zgodovinska resničnost bi morala biti naša sedanja in prihodnja vez za dejavnost v pristnem rodoljubju in domoljubju, ki je in bo naša bit in državljanska zavest.! ali pa nas ne bo ! Franc Zabukošek
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Foto Zdenka Mihelič
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih