Planinska zveza Slovenije je polnopravna članica Združenja planinskih organizacij Balkana (Balkan Mountaineering Union, BMU –) od oktobra 2013, ko je bila na skupščini v Sloveniji skupaj s Planinsko zvezo Hrvaške (HPS) sprejeta v članstvo.
Pred tem je imela od oktobra 2011 PZS status
pridružene članice. Poleg PZS so članice BMU osrednje planinske organizacije iz
Albanije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Črne Gore, Grčije, Hrvaške,
Makedonije, Srbije in Turčije. Skupščine BMU potekajo enkrat do dvakrat letno,
odvisno od programskih vsebin in sprejetega programa dela.
Letošnjo spomladansko skupščino je v počastitev svoje 140. obletnice delovanja
organizirala Planinska zveza Hrvaška. Skupščina je potekala 31. maja 2014 na
otoku Mljet, natančneje v kraju Pomena v osrčju Narodnega parka Mljet. Eden
izmed pomembnih razlogov, zakaj je skupščina potekala na otoku Mljet, je tudi v
tem, da so hrvaški planinci leta 2012 uredili in odprli zelo zanimivo planinsko
pot po otoku Mljet, ki ima iz leta v leto več obiskovalcev, največ pa jih
prihaja ravno iz Slovenije.
Skupščina BMU na Mljetu je bila prva tovrstna skupščina, ki so se je
udeležili predsedniki iz vseh organizacij, članic BMU; iz Slovenije torej
predsednik PZS Bojan Rotovnik. Praviloma
so predstavniki članic na skupščini predsedniki organizacij, a so vedno do sedaj nekateri manjkali in so za
udeležbo na skupščini pooblastili druge predstavnike. Poleg predsednikov vseh
članic sta se kot posebna gosta skupščine udeležila tudi predsednik Planinske
zveze Italije (CAI) ter predsednica Evropske popotniške zveze (ERA). Poleg
svečanega in protokolarnega dela skupščine, kjer se je HPS resnično izkazala s
svojo gostoljubnostjo in odlično organizacijo, smo v formalnem delu skupščine
obravnavali kar nekaj pomembnih vsebin.
Predstavljen in za nadaljnjo izvedbo je bil potrjen projekt 10 najvišjih vrhov Balkana, ki
ga vodi Bolgarska planinska organizacija. Jedro projekta je priprava tiskanega
dnevnika v angleškem jeziku, kjer bodo zbrani opisi dostopov na 10 najvišjih
vrhov Balkanskih držav in kdor bo zbral žige vseh 10 vrhov bo prejel posebno
priznanje.
Planinska zveza Srbije v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije
pripravlja skupno Balkansko prvenstvo v planinski orientaciji. Če bodo na
jesenski skupščini sprejeta pravila potem bo prvo tovrstno prvenstvo izvedeno
septembra 2015. Strinjali pa smo se, da mora vsaka zveza, ki želi sodelovati,
za sodelovanje na prvenstvu vzpostaviti državni tekmovalni sistem preko
katerega se bodo najboljše ekipe kvalificirale na skupno prvenstvo.
Sodelujoči so pohvalili Planinsko zvezo Slovenije za izveden projekt planinske koče Balkana na svetovnem
spletu (http://www.mountain-huts.net).
S tem so prvič do sedaj planinske koče planinskih organizacij iz Hrvaške, Bosne
in Hercegovine, Črne Gore, Makedonije, Bolgarije in seveda Slovenije enotno
predstavljene na svetovnem spletu s pomočjo Google zemljevida. Iz Srbije in
Grčije bodo podatke o svojih planinskih kočah poslali naknadno, predstavniki iz
Albanije in Turčije pa so sporočili, da znotraj njihovih planinskih organizacij
nimajo planinskih koč. Sprejet je bil dogovor, da bo vsaka organizacija, ki ima
planinske koče, določila skrbnika podatkov, ki bo imel pooblastila, da bo
skladno z internimi pravili vsake od organizacij dodajal in odstranjeval
planinske koče na tej spletni strani. Prisotni so tudi podprli idejo, da se k
objavi podatkov o planinskih kočah na tej spletni strani povabi tudi druge
evropske planinske zveze.
BMU vsako leto organizira tudi eno ali dve planinski aktivnosti, ki so
dostopne omejenemu številu predstavnikov vsake od članic BMU in kjer
organizacijske stroške prevzame organizator. Tako bo letos konec avgusta
Makedonska planinska zveza organizirala Mednarodni
mladinski planinski in plezalni tabor, ki se ga lahko udeležijo največ trije
predstavniki vsake članice BMU. Razpis tabora je že objavljen na spletni strani PZS >>>.
Predstavniki Turške planinske zveze pa so predstavili zimski vzpon na najvišji vrh Turčije Ararat 5.165 m,
ki bo izveden februarja 2015. Tudi za ta vzpon je predvideno, da se ga lahko
udeležijo največ trije predstavniki vsake članice BMU.
V zaključen delu skupščine smo se dogovorili, da bo tajnik BMU vodil
pripravo opisa zgodovine BMU, poleg tega pa bi naj vsaka članica BMU preučila
statut BMU in do jesenske skupščine podala morebitne predloge sprememb. Pomembno
je tudi dejstvo, da so bili vsi sklepi na skupščini sprejeti soglasno.
Skupščina BMU na Mljetu je minila v dobrem in delovnem vzdušju. Veliko
je k temu pripomogla tudi odlična organizacija HPS ter pester spremljevalni
program. Podrobnejše poročilo s skupščine je dostopno na spletni strani BMU: http://www.bmumagazine.com/Post.aspx?PostID=228
(v angleščini). Naslednja skupščina BMU bo potekala 25. oktobra 2014 v BiH.