Vseslovenska kolesarska zasedba je izbirala med dvojico
različno dolgih in zahtevnih tras, ki jih je začrtal organizator ture Stanislav
Jablanšček, turnokolesarski vodnik PS PT Nova Gorica. V 44 oz. 53 kilometrih smo
v družbi več turnokolesarskih vodnikov premagali med 1100 in 1600 višinskih
metrov, zahtevnost ture pa lahko označimo z V3 (mestoma V4 in V5) ter S3.
Izkušenejši turni kolesarji smo se odločili za zahtevnejšo
traso, ki je že v začetku pogojevala vzpon po Osimski cesti in takoj čez mejo smo
prešli na italijansko mulatjero, znano kot CAI 97, ki je speljana tako, da se nekaj
sto metrov vozi po slovenski strani pa spet po italijanski in tam po gorski
asfaltni cesti do opuščene italijanske stražnice in nato po zahtevnejši trasi
naravnost na vrh Sabotina, kjer smo prisluhnili kratki zgodovini soške fronte
in se razgledali. Sledil je spust do koče na Sabotinu in naprej do lovske koče
Sabotin, kjer smo v bližini nepričakovano zagledali rdečerjavo govedo. Vmes smo
srečevali pohodnike Staničevega pohoda, ki so nas lepo sprejeli in spodbujali.
Zapustili smo makadamsko pot in čakal nas je najzahtevnejši del spusta po
kotalečih kamnih (hvala Branetu, Valterju in Emilu, ko so traso očistili
polomljenega drevja in popravili stezo) do nove kolesarske poti ob levem bregu
Soče. Kratek postanek smo imeli v Plavah v gostilni Pri mostu. Nato smo
poskusili uloviti lažjo skupino, vendar smo se srečali šele v Vrtačah v
okrepčevalnici Na škednju, kjer smo imeli topel obrok in daljši postanek. Skupni
vzpon na vrh Korade in obvezna skupinska fotografija, pa smo se spet ločili. Pot
nas je vodila na kombinacijo enoslednic in asfalta do Vrhovelj oz. mimo lovske
koče Sabotin. Po eni od mulatjer smo se spustili v Podsabotin, kjer smo prešli
na italijansko stran. Sledil je še vzpon v vasico Šmaver in še zadnji spustič
do Fun parka ob Soči, ki je že na slovenski strani, in preko cestnega mostu na
štartno mesto v Solkanu.
Udeleženci spomladanske ture KTK PZS na najvišji točki - 812 metrov visoki Koradi (foto Tomaž Lesnjak)
Šesterica, ki se je odločila za tehnično lažjo turo, je
nevede izbrala tudi zelo doživljajsko, vključujoč priložnostni pevski nastop kolesarske
polovice Okteta Zven, martinčkanje na travniku v Plavah in spoznavanje "modrosti" turnega
kolesarjenja (če še ne veste, zakaj je lavinska lopata nepogrešljiv del opreme
tudi na turnokolesarski turi, bo treba prihodnjič z nami). Za ogrevanje smo iz
Solkana po novi kolesarski stezi vzdolž Soče odkolesarili do Plav, od tam pa po
cesti čez Vrtače zavrteli pedala navkreber do Planinskega zavetišča na Koradi
in se na razglednem vrhu Korade (812 m) spomladansko opajali s pogledom na še
zasnežene vrhove Julijcev in Spodnjih Bohinjskih gora. Mimo cerkve svete
Gerderce smo se spustili v Vrhovlje, občudovali zeleneča Brda in se vnovič
zasopihali do Planinske koče na
Sabotinu (560 m), od koder nas je čakal le še strm spust v Solkan – in ob
dobri jedači podoživljanje ture, ki kar kliče po ŠE!
Priložnosti bo več kot dovolj: 30. maja 2015 na dnevu Alpske
konvencije v Mojstrani, 13. junija na dnevu slovenskih planinskih doživetij na
Krvavcu, med 11. in 16. avgustom na 7.
turnokolesarskem taboru KTK v Kranjski Gori, 3. oktobra na jesenski turi
KTK na Koroškem in na vseh ostalih turah, ki jih organizirajo posamezni turnokolesarski
odseki. Za aktualne informacije spremljajte spletno stran KTK PZS.
Manca Čujež in Stanislav Jablanšček
----------
Povezane novice: Razpis 7. turnokolesarskega tabora KTK – Kranjska Gora 2015 Slovenska turnokolesarska pot – javna obravnava Jesenska turnokolesarska tura 2014: Slovenska turnokolesarska pot – del etape: Resevna–Boč 6. turnokolesarski tabor KTK Pohorje 2014 Odprtje dvonamenske Grosupeljske planinske poti (2014)
|