NOVICE  

O kakovosti festivala in njegovem prispevku k raziskovanju, ohranjanju  kulturne in naravne dediščine priča tudi priznanje Naša Slovenija 2014, ki ga je festivalu podelila Kultura-natura.si – gibanje za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine.

Aktivnosti na 4. Križnikovem pravljičnem festivalu se bodo pričele že v četrtek, 21. maja 2015, s pripovedovalsko delavnico, ki jo bo tudi letos vodila mag. Anja Štefan, stalna gostja festivala. Še ene delavnice pripovedovanja se bodo ljubitelji pravljic in ukaželjni pripovedovalskih veščin lahko udeležili med samim festivalom. Potekala bo v petek, 5. junija, in v soboto, 6. junija, pod mentorstvom Ane Duša in Špele Frlic.

Slovesno odprtje predstavlja že tradicionalni petkov pripovedovalski dogodek za odrasle, ki poteka v Kulturnem domu Motnik. Festival bo odprla ministrica za kulturo RS mag. Julijana Bizjak Mlakar, letošnja častna pokroviteljica. Nato pa bodo obiskovalci prisluhnili pravljicam, ki jih je zapisal Križnik, pripovedovali jih bodo uveljavljeni pripovedovalci iz različnih koncev Slovenije: Irena Cerar, Ljoba Jenče, Rok Kušlan, Breda Podbrežnik, Anja Štefan in duo Vroča župa.

Petkov slavnostni večer bo zaključil ognjeni spektakel Šola za zmaje v izvedbi skupine Čupakabra. Medtem ko bodo obiskovalci čakali, da se nebo dovolj potemni za ognjeno predstavo, si bodo v parku Pod lipami lahko ogledali razstavo ilustracij Polone Lovšin ter Milana Eriča, ki opremljajo pred kratkim izdani družinski izletniški vodnik Kamniške pravljične poti. Vodnik avtorice Irene Cerar sta izdali Matična knjižnica Kamnik ter Založba Sidarta. Vsebuje 20 izletov, ki skupaj z ljudskimi pravljicami in povedkami raziskujejo Kamnik ter njegovo okolico; vključujejo pa tudi Motnik ter Vransko – dve glavni prizorišči Križnikovega festivala.

Glavni del festivalskega programa se bo odvijal v soboto, 6. junija. V dopoldanskem času bo snovalka poti in pripovedovalka Irena Cerar družine popeljala po Vranski pravljični poti. Ker je bil Gašper Križnik sprva čevljar, bodo najprej obiskali staro čevljarsko delavnico, ki že več generacij pripada družini Alje Viryent Novak. Po srečanju s priznano oblikovalko čevljev se bodo obiskovalci odpravili v znamenito Schwentnerjevo hišo, kjer bodo prisluhnili čevljarskim pravljicam, se igrali družinske igre ter ustvarjali s čevlji.

V Motniku, rojstnem kraju Gašperja Križnika, se bodo dogodki pričeli v zgodnjih popoldanskih urah. Takrat se bodo otroci lahko samostojno podali po ugankarski poti in na njenih točkah, ki so tudi del poti po naravnih in kulturnih znamenitostih Motnika, iskali skrite pravljične predmete, razvozlavali uganke, prisluhnili pravljicam, ustvarjali na delavnicah, se prelevili v pravljične junake, igrali in zabavali. Celotno Motniško turistično pot si bodo odrasli obiskovalci v popoldanskih urah lahko ogledali tudi vodeno.

Sledilo bo pripovedovalsko popoldne za otroke (pripovedovali bodo Tone Obadič, Verena Perko z duom Malunca ter Špela Regulj) in odprtje likovne razstave s podelitvijo nagrad udeležencem likovnega natečaja Jenkret je biv  ̶  Podobe Križnikovih pravljic. Popoldanski dogodek se bo zaključil z ogledom razstave ilustracij na prostem iz knjige Kamniške pravljične poti.

Sklepni večer festivala, ki ga bo pripravila in povezovala Ivanka Učakar, bo zopet namenjen pripovedovanju domačinov. Marina Drolc in Jože Keršič iz Motnika, Vilko Rifel iz Črne pri Kamniku ter Urh Vrenjak iz Preserij pri Domžalah nam bodo pripovedovali zgodbe, ki so jim jih pripovedovali njihovi starši, stari starši, strici, tete.

Kdo je bil Gašper Križnik?
Gašper Križnik velja za enega najpomembnejših zbiralcev slovenske slovstvene folklore. V drugi polovici 19. stoletja je v Motniku in okolici zbral preko 200 zapisov ljudskih pravljic, povedk, pesmi, pregovorov, legend, šal. Le malo zbranega mu je uspelo objaviti. Kljub vsemu se je zavedal cene svojega poslanstva in se povezal s tedaj najslavnejšim jezikoslovcem Janom Baudouinom de Courtenayem in mu pošiljal nabrano gradivo v Sankt Peterburg, za objave pa je našel prostor v Zagrebu in drugih južnoslovanskih časopisih. Osem enot zbranega mu je uspelo leta 1874 izdati v Celovcu s psevdonimom Podšavniški pod naslovom Slovenske pripovedke iz Motnika. Bil je prvi, ki je slovstveno folkloro zapisoval v narečjih (povzeto po http://odmev.zrc-sazu.si/zalozba in Slovenski etnološki leksikon, 2004). Njegove pravljice so objavljene v mnogih zbirkah slovenskih ljudskih pravljic.

Na festivalu, ki ga je omogočila Občina Kamnik, sodelujejo Zavod za turizem in šport Kamnik, Turistično društvo Motnik, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Občina Vransko, Zavod za turizem in šport Vransko, Medobčinska splošna knjižnica Žalec.

Več o festivalu na: www.motnik.net in www.kam.sik.si ter festivalski facebook strani.