NOVICE  

Slovenci smo bili kot narod že od nekdaj močno navezani na gorski svet, zato ni nenavadno, da so bila narodnostna trenja v drugi polovici 19. stoletja še posebej izrazita v slovenskih gorah. Narodnozavednim Slovencem, ki so bili tudi veliki entuziasti, se lahko zahvalimo, da smo »obdržali slovensko lice slovenskih gora«. Med temi zagotovo izstopa dovški župnik Jakob Aljaž, ki je s svojimi domoljubnimi dejanji pred 120 leti poskrbel, da smo najvišji vrh Slovenije označili s simbolom, ki pa je že kmalu postal prepoznaven simbol Slovencev, kar je tudi ostal vse do današnjih dni.
 

Glede na to, da je bil Jakob Aljaž duhovnik, je zagotovo zanimivo dejstvo, da je na vrhu Triglava postavil stolp, in ne recimo križa, kar bi bilo za takratni čas verjetno mnogo običajneje. Tako pa se je odločil za okrogel stolp, ki je svojevrsten objekt na vrhovih Alp, saj je želel s tem poudariti slovenski značaja Triglava in hkrati doseči čisto praktično vrednost za planince, torej zaščito pred vremenskimi nevšečnostmi in opis razgledov v okolici.
 

Jakob Aljaž se je zavedal, da je stolp tujek v tem visokogorskem kraljestvu, a njegova uporabna vrednost, predvsem pa ogromna simbolna vrednost, odtehtata ta poseg v občutljiv naravni prostor. Na svojstven način je to tudi predvideval, saj je bil človek širokih nazorov in je tudi tako želel spodbujati domoljubnost in ljubezen do gora med Slovenci. Zagotovo je s tem prispeval velik kamenček v mozaik stoletnih prizadevanj Slovencev za samostojno državo in k veliki priljubljenosti planinstva med Slovenci.
 

Želja Jakoba Aljaža je bila, da Triglav za vse večne časa ostane slovenski, zato je verjetno to tudi izrazil z okroglo obliko stolpa, krog pa je tudi simbol večnosti, kajti nima ne začetka in ne konca. Dejstvo, da je stolp iz kovine in podvržen ekstremnim vremenskim razmeram, pomeni, da moramo zanj vsi skupaj ustrezno skrbeti, da bo njegovo trajanje čim daljše. To pomeni, da mora država skladno z zakonom čim prej določiti stalnega skrbnika za enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih kulturnih spomenikov, ki bo na podlagi ustreznih strokovnih usmeritev stalno skrbel za dobro kondicijo stolpa. Da pa nas bo stolp tudi v prihodnosti navduševal ob prihodu na naš najvišji vrh, lahko k temu prispevamo tudi vsi obiskovalci s spoštljivim odnosom do njega, kar pomeni tudi, da je skrajno neprimerno vzpenjanje na stolp, lepljenje nalepk in puščanje različnih podpisov in sporočil zunaj ali znotraj stolpa.
 

Ob tem svečanem dogodku bi se želel še posebej zahvaliti vsem, ki so v teh 120 letih skrbeli za vzdrževanje stolpa. Tudi če kdaj v preteklosti kakšen od vzdrževalnih posegov ni bil najustrezneje strokovno izveden, pa so bila vsa vzdrževanja zagotovo dobronamerna in z željo pomagati ohraniti stolp zanamcem. Kot predsednik slovenske planinske organizacije lahko zatrdim, da si bomo v prihodnje skupaj z ostalimi deležniki prizadevali za sistemsko in strokovno skrb za Aljažev stolp na Triglavu, da nam bo še naprej v ponos in veselje.
 

Tako kot je bila leta 1895 skromna svečanost ob odprtju Aljaževega stolpa, tako je skromna tudi današnja prireditev na vrhu Triglava. Vabljeni pa na nadaljevanje današnjega praznovanja, saj bo v popoldanskih urah več aktivnosti v Mojstrani in na Dovjem. Počastitev 120 letnice je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju z Občino Kranjska Gora, Triglavskim narodnim parkom, Slovenskim planinskim muzejem, PD Dovje-Mojstrana, PD Ljubljana-Matica, Župnijo Dovje in Nadškofijo Ljubljana ter pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. 
 

Triglav, 7. avgust 2015

Bojan Rotovnik, predsednik PZS