NOVICE
torek, 25. avgust 2015, ob 12. uri, ogledov: 6928 Igor Gruber proti trem četrtinam Vie Alpine od Monaka do TrstaPoti | | Mreža NVO za rekreacijo v naravi | | Planinsko društvo Škale - Hrastovec | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Velenjčan Igor Gruber, planinski vodnik in strasten turni smučar, ki se je pri 40 letih odločil prehoditi rdečo pot Via Alpina, je že skoraj na treh četrtinah planinske poti od Monaka do Trsta, ki zbere 2640 dolžinskih in 139 višinskih kilometrov in jo je začel 6. junija 2015. Kaj in kdo vse ga poleg vztrajnosti in dobre volje spremlja na planinski odisejadi, nam je zaupal v pogovoru, za katerega se je oglasil iz Biberwierja na Avstrijskem Tirolskem. | Zakaj si za nov življenjski mejnik izbral ravno pot Via Alpina? Slovensko planinsko pot sem že prehodil. Želel sem seveda nekaj večjega in daljšega za popoln odklop. Letos sem dopolnil 40 let, kar je mejnik, ki postavlja mnogo vprašanj. Potreboval sem čas zase in za temeljit premislek, kako naprej. Izbiral sem med nekaj možnostmi, nazadnje pa se odločil za pot Via Alpina. Alpe že kar poznam s svojih turnosmučarskih izletov - Švica vsepoprek, Silvreta, Stubai, Dolomiti, Chamonix ..., ampak to so zimske izkušnje, ko je vse belo. Želel sem generalni pregled. Nagovorile so me tudi vrednote Vie Alpine, ki izhajajo iz Alpske konvencije. Na Vio Alpino sem naletel že na Slovenski planinski poti, saj se del trase pokriva. Pa tudi glede na ostale možnosti so Alpe le bile precej bližje in tudi finančno dosegljive, čeprav daleč od tega, da je stvar poceni. Če bi se odločil za Nepal, bi bil ravno v času potresa v baznem taboru pod Everestom.
Si prvi Slovenec, ki se je lotil v enem zamahu prehoditi to pot od Monaka do Trsta? Tega ne bi znal odgovoriti, saj nimam podatkov. Sem eden redkih, ki se odločijo v solo izvedbi prehoditi celotno rdečo Vio Alpino. Veliko več je teh, ki kombinirajo in imajo tako kakšnih 1000 kilometrov manj.
Za tabo je okrog 2000 kilometrov in več kot 100 tisoč višinskih metrov vzpona od Monaka do Avstrijske Tirolske ... Ne še čisto. Računam, da bi 2000. kilometer dosegel konec avgusta. Trenutno sem na Avstrijskem Tirolskem v kraju Biberwier. V tem tednu potujem proti Insbrucku.
Razgledi, ki na poti Via Alpina od Monaka do Trsta spremljajo Igorja Gruberja. (foto Igor Gruber)
Kako poteka običajen "planinski delavnik" na tej poti? Si si privoščil tudi kakšen "praznik"? Običajen delavnik se je malo spreminjal. Zgodnje vstajanje pred šesto uro je bilo na začetku običajno. V juniju je bilo tudi zjutraj še precej svetleje in mi je bilo škoda časa. Zdaj sem se že malo naveličal prepričevati, da bi imel zgodnji zajtrk. Tudi na kočah pred sedmo večinoma ni računati na zajtrk, kaj šele v dolini. Nato od 10 do 12 ur hoje, včasih kaj več ali manj, odvisno od počutja, vremena in možnosti prenočevanja. Na koncu vsakega dneva iskanje prenočišča. Na začetku sem spal nekajkrat tudi na prostem, avgusta pa se tega ne poslužujem več. Vmes veliko fotografiram, če je na poti kakšna koča ali trgovina, kaj prigriznem, drugače je večerja glavni obrok. Če le imam signal, vsak dan pokličem ženo, že čez dan ali zvečer. Zvečer izberem fotografije za objavo na facebooku. Vse niso vrhunske, gledam pač, da se da razbrati, kaj ena etapa prinaša. Praznik je načeloma vsakih 14 dni, ko me obišče žena. Poleg nje sem vesel še čiste obleke in raznih domačih priboljškov. Kljub rednim obiskom pa sem v teh 80 dneh imel samo tri dni čisto brez hoje in nahrbtnika. Večinoma samo prej končam dan in zakasnim naslednjega.
Katere vzporednice lahko potegneš med veznima potema Via Alpina in Slovenska planinska pot (SPP), ki si jo v 24 dneh prehodil leta 2007? Višinska razlika je pri obeh velika. Obe poti imata poleg gorskih poti tudi precej makadamskih in asfaltnih cest - bi si želel, da bi jih bilo manj. Lažje bi lahko naštel razlike. Via Alpina se načeloma izogiba vrhovom, SPP gre prek vseh pomembnejših vrhov Slovenije. Via Alpina se izogiba tehnično zahtevnih odsekov, a ne vedno, SPP jih ima kar nekaj. Via Alpina je kulturni in jezikovni izziv. Zgodi se, da si več dni zapored vsak dan v drugi državi, kjer je drug jezik in tudi druge navade. Ponekod dnevno premagaš velike višinske razlike - z 2700 metrov strmoglaviš na 300 metrov in se na drugi strani doline vzpneš nazaj na 2500 metrov. Pri nas je tako edino iz Kanina v Bovec, a tam ne poteka SPP.
Pot Via Alpina povezuje ozemlje osmih držav (Monako, Francija, Italija, Švica, Lihtenštajn,
Avstrija, Nemčija in Slovenija), ki si delijo celotni alpski lok. (vir FB Via Alpina - direkt)
Kakšna pripravljenost in oprema sta potrebni za tak podvig? Pa logistika? Priznam, da kondicijsko nisem bil zelo dobro pripravljen. Se mi ni izšlo. Ampak ta del opraviš na poti prvih 14 dni. Štirinajstkilogramski nahrbtnik vsak dan 10 ur ... Pomembnejša se mi zdi tista priprava v glavi, da veš, zakaj si se nekaj namenil narediti. Da si postaviš cilje in namene. Zato, da v težkih trenutkih veš, zakaj vztrajaš. Pomembna je tudi študija poti. Ves čas uporabljam podatke, ki sem si jih pripravil prej, predvsem za prenočišča. Izbira pravilne opreme je ključna, mora biti lahka in uporabna. Obleka, obutev, slabo vreme, prenočevanje na prostem, prva pomoč, razne kreme za lajšanje vsemogočih težav, ki jih povročajo sonce, odrgnine, žulji, žuželke. Pa še tehnika: GPS, fotoaparati, mobitel, rezervne baterije, polnilci. Oskrbo imam na dva tedna, vmes perem sam.
Kako pomembna je podpora od doma in s strani tistih, ki prek svetovnega spleta spremljajo tvoj podvig? Zelo. Nisem pričakoval, da bo odsotnost glavni oziroma največji problem. Zelo mi pomaga, da sva z ženo vsak dan v stiku in da si podeliva dan. Virtualna komunikacija sicer ne zmore zamenjati srečanja v živo, a je veliko boljša kot nič. Tudi spodbudne besede in dobre želje znancev, prijateljev in sledilcev na FB pomagajo v sivih dnevih.
Kako ohranjaš motivacijo v dneh, ko ne gre vse po načrtih? Jasni cilji in nameni poti. Pot sem v celoti posvetil svoji ženi Katji - to je dovolj velika motivacija. Vsak korak, ki ga naredim, pa me ponese bližje doma, zato sem obrnil pot in jo delam v obratni smeri.
Igorja Gruberja lahko spremljate na blogu ali na facebook strani Via Alpina - direkt.
Čestitke za vztrajnost in dobro voljo na Vii Alpini ter srečno še naprej!
Manca Čujež
----------------------- Povezani novici: Od Monaka do Trsta v stotih dneh – rdeča Via Alpina Igor Gruber in rdeča pot Via Alpina: Izkoristil je nadure, vzel dopust in odšel na pot: v 100 dneh čez Alpe (Planet Siol.net)
|
Komentarji | |
|