Komisija za turno kolesarstvo PZS je v soboto, 3. oktobra 2015, organizirala tradicionalno jesensko turnokolesarsko druženje. Pot nas je tokrat vodila v Prevalje, ki so bile tisti dan eden redkih kotičkov naše lepe dežele, ki so bile že zjutraj obsijane s soncem. Koroška se je tako tudi vremensko izkazala kot gorskim kolesarjem zelo gostoljubna pokrajina.
Z vseh koncev Slovenije se je nabralo kar 32 kolesarjev, ki so se pod vodstvom treh izkušenih vodnikov podali na dobrih 35 kilometrov dolgo pot po Strojni, mogočnem hribu, ki se dviga nad Prevaljami proti meji z Avstrijo. Rahel dež, ki je začel padati ravno med daljšim vzponom, je prijetno skrbel, da se naši »motorji« niso pregrevali. K sreči pa je kmalu ponehal. Tako smo po dobrih dveh urah vožnje lahko že uživali v čudovitih razgledih s cerkvice Sv. Urha v zaselku Strojna. Peca in Uršlja gora sta bili kot na dlani, v ozadju pa je bilo ponovno moč slutiti sonce. Po krajšem spustu z najvišje točke dneva, tik pod vrhom Strojne, smo mimo turistične kmetije Smrečnik nadaljevali svojo pot proti naslednjemu cilju.
Turnokolesarsko uživanje v single trail parku Jamnica (foto Bojan)
Obisk ekološke kmetije Koroš v Jamnici je namreč za vsakega pravega gorskega kolesarja res enkratno doživetje. S svojim kolesarskim entuziazmom je namreč Dušan Štrucl - Dixi, ki velja za enega izmed pionirjev turnega kolesarstva pri nas, s svojo družino na posestvu zgradil pravo mrežo kolesarskih poti, ki se v lepih ključih spuščajo proti dolini. Po krajšem odmoru in okrepčilu smo se tako družno preizkusili na njihovih potkah, ki so resnično odlične.
No, ker smo žal morali naprej, smo se kar kmalu poslovili od Jamnice ter se podali v strme klance proti Šentanelu, še eni idilični koroški vasici, kjer pogled proti Peci in dolini pod sabo v hipu odpravi ves stres. Ja, Koroška je res pravi (kolesarski) raj. Še prehitro smo »pribrcali« do vrha klanca, od koder nas je nato čakal samo še zaključni spust nazaj proti Prevaljam.
Skozi Šentanel z razkošnim razgledom na koroške vrhove (foto Manca Čujež)
Pot je k sreči minila brez resnejših tehničnih zapletov. Tako smo se z navdušenjem ob spremljavi jesenskih barv v soju sončnih žarkov vrnili nazaj do svojih jeklenih konjičkov. Za nami je bila še ena čudovita kolesarska tura v odlični družbi in prekrasni naravi. To pa je tudi bistvo turnega kolesarjenja! No, seveda je sledil še tisti obvezni dodatek - »after« v lokalni gostilni, kjer smo med »polnjenjem glikogenskih zalog« družno obujali spomine na lepo preživeti dan in seveda kovali (kolesarske) načrte za prihodnje skupne podvige. Hvala vsem za odlično družbo!
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Manca Čujež
.jpg)
.jpg)
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih