Čas: od 31. oktobra do
8. novembra 2015.
Udeleženci: Luka Krajnc,
Tadej Krišelj, Martin Žumer, Tjaša Jelovčan, Matevž Mrak, Matej Balažic.
Kronološko
poročilo:
- 31. oktober 2015: vožnja v Srbijo in nastanitev v Jelašnici.
- 1. november 2015: plezanje v plezališču Sićevačka Klisura.
- 2. november 2015: plezanje v plezališču Jelašnička klisura.
- 3. november 2015: vožnja v Makedonijo, ter nastavitev v Prilepu.
- 4. november 2015: plezanje balvanov v sektorju Šisernik in Baba.
- 5. november 2015: plezanje balvanov v sektorju Dabnica.
- 6. november 2015: počitek.
- 7. november 2015: plezanje balvanov sektorju Markovi Kuli.
- 8. november 2015: plezanje balvanov v sektorju Balvanija, vožnja nazaj v Slovenijo.
 Člani akcije SMAR v Srbiji in Makedoniji (foto Luka Krajnc)
Poročilo:
Zadnja letošnja akcija SMAR je
potekala na območju Balkana, športno plezanje v Srbiji in plezanje balvanov v
Makedoniji. Mogoče to ni bila ravno
tipična destinacija za alpiniste, kar nam je razložil tudi carinik na
srbsko-makedonski meji, a po dolgi hribovski sezoni je bila to več kot odlična
izbira. Seveda pa tudi odličen trening.
Na pot smo se odpravili v
soboto zjutraj. Dva dneva, nedelja in ponedeljek, sta bila namenjena plezanju v
Srbiji, natančneje v Jelašnici. Področje nam je razkazal Slobodan Gejo.
Obiskali smo dve različni plezališči, potenciala za nove smeri, nove sektorje,
pa je na tem območju še zelo veliko. V torek zapustimo Jelašnico in se
premaknemo v Prilep. Noro, od kod so prišli vsi ti kamni? Nastanjeni smo bili
pri Hristotu, ki je zagotovo najbolj poznan Makedonec med Slovenci. Po
upoštevanju njegovih nasvetov smo prva dva dneva plezali balvane v sektorjih
Šisernik, Baba in Dabnica. Tretji dan je bil, zavoljo utrujenosti in
pomanjkanja blazinic na prstih, na sporedu počitek. Obiskali smo lokalno
tržnico, kjer lahko kupiš prav vse. Sadje in zelenjavo, žarnice, globin,
nogavice, plašče … V soboto smo plezali v sektorju Markovi Kuli, za katerega so
značilni malo višji balvani, in v nedeljo našo akcijo končali v sektorju Balvanija.
Vmes smo se seveda ves čas
čudili odlični balkanski kulinariki in uživali v odličnih mesnih specialitetah,
da o lepem in toplem vremenu ne izgubljam besed.
Torej, odlična hrana, odprti
in prijazni ljudje, poceni življenje, ne prezgodnje vstajanje, prvovrsten
granit in seveda odlično plezanje. Akcija
je bila uspešna tako s plezalskega kot seveda tudi z družabnega vidika.
Tjaša Jelovčan
 Balvaniranje v Makedoniji (foto Matevž Mrak)
Tadej Krišelj: Zadnja akcija
SMAR mi je bila zelo všeč, ker je potekala v zelo sproščenem vzdušju. Balkan nudi
velik potencial za plezanje vseh vrst. Navdušen sem nad balvanskim plezanjem v
Makedoniji, saj doma skoraj nikoli tega ne počnem. Pohvalil bi oba lokalna gostitelja,
ki sta nam pomagala pri logističnih zadevah. Tako akcijo bom sigurno v
prihodnosti ponovil v lastni režiji.
Tjaša Jelovčan: Spet je za nami super akcija, zelo primerna za zaključek letošnje
(smarovske) sezone. Po športnem plezanju v Srbiji smo nadeljevali pot proti
Prilepu. Že na meji nas je carinik spraševal, češ, kaj nam je, da slovenski
alpinisti, pri toliko stenah v Sloveniji, rinemo na te kamne v Makedonijo.
Ampak plezanje je res odlično. Balvanirala sem prvič. Zanimiv je ta občutek
strahu pred višino. V hribih marsikdaj splezaš kak daljši odsek brez varovanja,
s 500 metri stene pod sabo, pa te niti ni strah, tu pa sem bila dva metra nad
tlemi in sem imela občutek, da bom najmanj 'umrla', če padem. A ko po nekaj
'preživelih' padcih ugotoviš, da niti ni tako hudo in da te spodaj lovi pet
močnih fantov, stvar postane zanimiva in predvsem odličen trening. Da o
kulinaričnih presežkih Makedonije, najbolj okusni šobski solati in 'overdovzu'
še boljšega mesa, ne izgubljam besed. Pridobili smo kakšen kilogram in se po
vrnitvi domov za kak teden poslužili vegeterijanstva. Ves teden nas je
spremljalo res lepo vreme, predvsem pa sproščeno in odlično vzdušje v ekipi.
Kar pa je ne nazadnje tudi najpomembnejše ...
Matej Balažic: Kljub temu da nismo
plezali v kakšnih večjih stenah, mi je bila akcija zanimiva, saj sem
spoznal kar nekaj novih plezalnih območij, kamor se še v prihodnosti
splača vrniti, všeč so mi bili predvsem balvani v Prilepu, saj gre res za
čudovito pokrajino in življenje, ki se še ni kaj dosti spremenilo od razpada nekdanje Jugoslavije.
Matevž Mrak: Prilep je res
navdušil z odličnimi balvani in ogromno potenciala. Piko na i pa sta dodala še
super družba in prelepa pokrajina.
Luka Krajnc: Tokratna akcija je poleg plezalne note imela
tudi povezovalni namen in kot taka je odlično uspela. Osebno sem bil nad
prijaznostjo ljudi in plezalnim potencialom bivše Juge navdušen in verjamem, da
to ni bil moj zadnji obisk omenjenih območij. Upam, da je plezanje
balvanov razširilo pogled kateremu izmed zagrizenih "hribovcev",
vsekakor pa je izpostavilo pomanjkanje nekaterih fizičnih in gibalnih vrlin
vsakega izmed nas. Sam sem vpliv napredka izrazito čutil po povratku in
obisku domačih plezališč, kjer so smeri postale lažje, prsti močnejši in
gibanje bolj tekoče. Vsakemu, ki (ne) misli, da se pravo plezanje začne, ko si
natakne rokavice in obuje čevlje, obisk omenjenih območij toplo priporočam. Preživeli smo odličen teden v sproščenem vzdušju in upam, da se v podobni
zasedbi še kdaj znajdemo z blazino na hrbtu in ščetko v roki ter
z otroškimi očmi zroč v na videz majhne, a vseeno tako velike plezalne
probleme. |