Večini ciljev, ki si jih je ob ustanovitvi leta 1893 zadalo SPD - organizacija zborov, shodov in izletov, urejanje, popravljanje in označevanje poti, gradnja koč in zavetišč - so skušali slediti tudi prvi planinci na širšem postojnskem območju že v začetku 20. stoletja (1906). Takrat še niso bili organizirani v samostojno društvo, temveč so delovali kot člani Osrednje podružnice SPD Ljubljana. Do začetka prve svetovne vojne lahko na tem prostoru naštejemo 60 do 70 planincev. Iz njihovih vrst je verjetno zrasla pobuda za gradnjo planinskega zavetišča na vrhu Nanosa; načrte je prekrižala I. svetovna vojna. Po mrtvilu med véliko vojno so v prvih letih po koncu le-te tudi postojnski planinci nadaljevali z delovanjem, čeprav jih je mir »odrezal« od osrednje ljubljanske organizacije. Novi oblastniki, Italijani, jih sprva niso ovirali, z nastopom fašizma pa so se začele razmere zaostrovati in leta 1927 dosegle vrhunec s prepovedjo delovanja vseh slovenskih društev. Zato se v tem času planinstvo ni toliko razmahnilo.
Poleti 1945 je glavni odbor SPD Ljubljana pozval člane Narodnoosvobodilnega odbora v Postojni, naj sestavijo iniciativni odbor, ki bi ob pomoči SPD ustanovil planinsko organizacijo tudi na Postojnskem. Že 22. februarja 1946 se je na ustanovnem občnem zboru zbralo lepo število prijateljev planin. Predsednik planinske skupine - takrat še v sestavu Športne zveze Slovenije - je postal znani krasoslovec Alfred Šerko ml. V prvem letu delovanja je PD Postojna štelo nekaj čez 300 članov. To je čas množičnih izletov in markiranja planinskih poti. Leto 1948 pomeni začetek dela z najmlajšimi, pionirji, ki jih je vodil Ivan Rozman-Očka; od 50. let društvo skoraj neprekinjeno organizira tudi poletne planinske tabore. Leta 1949 so ustanovili še Alpinistični odsek. Člani društva so ob pomoči širše skupnosti leta 1949 zgradili Vojkovo kočo na Nanosu, leta 1957 pa kočo Mladika na razgledni Pečni rebri nad Postojno.
Tradicionalne aktivnosti, ki so jih člani društva v sedmih desetletjih gradili in nadgrajevali, danes dopolnjujejo z novimi - času in razmeram primernimi. Osnovno poslanstvo društva ostaja »planinstvo kot način življenja«. Med načeli delovanja pa v društvu izpostavljamo predvsem celovito planinstvo in njegovo promocijo ter usmerjenost k članom.
|
|
Shod primorskih planincev pri sv. Hieronimu na Nanosu - julij 1921. Fototeka Notranjskega muzeja Postojna |
Planinci in prostovoljci nosijo gradbeni material za Vojkovo na Nanosu - zgodnja pomlad 1949. Arhiv PD Postojna |
|
|
Markiranje planinske poti na odseku med Pivko in Šilentabrom - avgust 2008. Arhiv PD Postojna. |
Zasluženi počitek in poziranje fotografu na Kofcah - julij 2007. Arhiv PD Postojna. |
Slavnostni občni zbor in praznovanje 70-letnice Planinskega društva Postojna,
petek, 1. april 2016, Notranjski muzej Postojna
- 18.00 - Slavnostni občni zbor. Projekcija dokumentarnega filma ob jubileju društva
- 19.30 - Odprtje razstave Med morjem in gorami; predstavitev planinskih društev, alpinističnih in plezalnih klubov oz. društev MDO PD Primorske
Otroški program ter projekcija filma Dolga pot,
četrtek, 14. april 2016
- 17.00 - Otroška delavnica Muzejska orientacija. S sledenjem markacijam se bomo podali na raziskovalni pohod po razstavi Med morjem in gorami. Spoznali bomo opremo planinca nekoč in danes ter izdelali lasten žig.
- 18.00 - Predavanje in projekcija filma Dolga pot (Himalaja) avtorja Matjaža Sivka
Naveza - delavnica za otroke in mladino
sobota, 23. april 2016
- 9.30 - 13.30 - Spoznali bomo planinske veščine (orientacija, vozli, prva pomoč) in opremo sodobnega planinca ter se preizkusili v plezanju na plezalni steni v Osnovni šoli Miroslava Vilharja.
|