Planinska zveza Slovenije že več
kot 30 let praznuje dan slovenskih planincev, peto leto pa bo pod krovom Dne
slovenskih planinskih doživetij program obogatila z brezplačnim celodnevnim
dogajanjem za obiskovalce vseh generacij. Dan slovenskih planinskih doživetij 2016 v soboto, 18. junija 2016,
na Mozirski koči na Golteh, ki letos
praznuje 120 let, skupaj s partnerji
pripravljajo PZS, Planinsko društvo Mozirje in RTC Golte. Pri organizaciji sodelujejo planinska društva Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Črna na Koroškem in Šoštanj, Naravovarstvena zveza Smrekovec in GRS Celje, medijski partner je VAL 202 ter partnerja dogodka Adriatic Slovenica in Treksta. »Doživetja za mlade planince
vključujejo družinski orientacijski
pohod, ustvarjalne delavnice, plezanje na plezalni steni in veselo planinsko
šolo, gorski reševalci bodo prikazali vajo
reševanja jadralnega padalca z drevesa in opremo za reševanje v gorah,
Policija bo izvedla helikoptersko vajo.
Odrasli bodo lahko izbirali med več vodenimi
planinskimi izleti z izhodišči v dolini ali na Golteh, turni kolesarji, ki
se bodo lahko pridružili več vodenim vzponom na Golte, se bodo ta dan
razveselili odprtja Slovenske turnokolesarske
poti, osrednjo prireditev pa bo
poleg sprevoda društvenih praporščakov obogatil nastop planinskih pevskih
zborov,« je napovedal
generalni sekretar PZS Matej Planko.
Celoten
program je objavljen v zgibanki na spletni strani PZS.
Teden prej tradicionalno obeležujejo svoj dan tudi
gorski reševalci. Dan gorskih reševalcev
in tekmovanje iz prve pomoči bo 11. junija 2016 na Virnikovi planini
nad Jezerskim, namenjeno pa je predvsem druženju gorskih reševalcev in njihovih
družinskih članov, kot je dejal predsednik GRZS Igor Potočnik.
Matjaž
Šerkezi, Jože Rovan, Dušan Prašnikar, Matej Planko, Igor Potočnik,
Robert Kralj, Anže Čokl in Ana Cergolj Kebler na novinarski konferenci
PZS, GRZS in Policije pred začetkom poletne planinske sezone (foto Manca
Čujež)
»V gorskem svetu je že precej kopno, sončno, skoraj kot v
dolini, na določenih planinskih poteh
pa je še vedno zbit in pomrznjen sneg, ki ga lahko varno prečimo le s pomočjo
derez in cepina, ki jih moramo tudi znati uporabljati. Pred kratkim smo na območju
Brane zabeležili letos že deseto smrtno žrtev, ki je poskušala prečiti snežišče
samo v čevljih. Pri tem je zdrsnila, poškodbe pa so bile tako hude, da je na
kraju nesreče umrla. Zaradi padajočega kamenja priporočamo tudi uporabo čelade.
Neizkušenost, neprimerna obutev, neznanje uporabe opreme, precenjevanje lastnih
sposobnosti … so nekateri od številnih dejavnikov, ki posameznika pogosto
pripeljejo v brezizhoden položaj,« je na trenutne
razmere v gorskem svetu in neustrezno pripravo na turo opozoril strokovni
sodelavec PZS in inštruktor GRZS Matjaž
Šerkezi ter izpostavil tudi pasti družabnih omrežij, ki brez ustreznega
premisleka in znanja privabijo v gore tudi premalo izkušene.
Med obvezno opremo, ki sodi v nahrbtnik vsakega obiskovalca gora ne
glede na vrsto ture, spadajo alu-folija ali velika črna vreča in bivak vreča,
osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka in rezervne baterije, mobilni
telefon s polno baterijo, beležka in navadni svinčnik, sveča in vžigalice v
vodoneprepustni vrečki ter železna rezerva (hrana, ki ima visoko energijsko
vrednost in dolg rok obstojnosti, je lahka in ima majhen volumen). Planinci naj
s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice; v gorskem svetu se
vreme namreč zelo hitro spremeni, zelo nizke temperature in sneg poleti v gorah
niso nič nenavadnega in največ podhladitev je ravno v poletnih mesecih. Na
zahtevnih in zelo zahtevnih planinskih poteh naj uporabljajo samovarovalni
sestav s plezalnim pasom in čelado; pomembno je, da opremo znajo uporabljati. V
poletni planinski sezoni je še
posebej pomembna zaščita pred soncem s sončno kremo in sončnimi očali.
Obiskovalci gora naj uporabljajo tudi pokrivalo in na pohodih poskrbijo za
zadostno količino brezalkoholne tekočine. Planinci naj se na pot odpravijo
dovolj zgodaj, da se izognejo poletni vročini in popoldanskim nevihtam. Pred turo naj
se vsak obiskovalec gora vpraša o svoji psihofizični pripravljenosti in
primernosti izbrane poti, poskrbi za ustrezna oblačila, ki ga bodo zaščitila pred
morebitnim vetrom, mrazom in padavinami, ter preveri vremensko napoved in
odprtost planinskih koč. Pomembno si je urediti tudi zavarovanje za planinsko dejavnost. V
Sloveniji visoke stroške reševanja v gorah krijeta ZZZS in država, v primeru
malomarnosti pa posameznik sam, medtem ko mora v tujini za to poskrbeti vsak
sam. Članstvo v planinski organizaciji že vključuje zavarovanje za kritje
stroškov reševanja v tujini, poskrbeti je treba le za ustrezno vrsto članarine. Ves čas je treba imeti
tudi v mislih, da smo na vrhu šele na
polovici poti – naš cilj je varno priti domov. Več: Kako varneje v gore – nasveti za varnejše
obiskovanje gorskega sveta.
Na številnih planinskih poteh je še vedno sneg, zato se v visokogorje odpravimo primerno opremljeni. (foto Matjaž Šerkezi)
»Od 178 planinskih koč,
zavetišč in bivakov je že danes odprtih
156, preostale koče bodo odprli do konca junija. Danes se odpirata Vodnikov
dom na Velem polju in Bregarjevo zavetišče na planini Viševnik. Konec tedna,
11. in 12. junija, se odpirata Cojzova koča in Kocbekov dom v
Kamniško-Savinjskih Alpah, kjer bodo potem odprte že vse koče, ter Gomiščkovo
zavetišče na Krnu. 15. junija sledi odprtje koč v Karavankah (Dom na Kofcah,
Dom pod Storžičem in 18. junija Roblekov dom), 15. junija se odpre Pogačnikov dom na
Kriških podih, 16. junija Koča pod Bogatinom ter 17. junija Dom Zorka Jelinčiča na Črni
prsti. Predvidoma 18. junija se odpreta Koča pri Triglavskih jezerih in
Triglavski dom na Kredarici. 25. junija se odpirata še koči pod Triglavom, Dom
Planika in Koča na Doliču, ter predvidoma Koča na Mangrtskem sedlu. Konec
junija, a termin še ni določen, pa Zasavska koča na Prehodavcih in Zavetišče
pod Špičkom,« je s trenutno
odprtostjo planinskih koč novinarje seznanil strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar. Zaenkrat ostaja zaprt Dom
Petra Skalarja na Kaninu, predvidoma v letošnji sezoni pa tudi Bivak II na
Jezerih zaradi postavitve nadomestnega bivaka. Letos naj bi vrata odprl bivak
na Kaninu, v neposredni bližini Doma Petra Skalarja. Ažurno osvežene
podatke o odprtosti planinskih koč lahko planinci preverijo na spletni strani PZS na naslovu www.pzs.si/koce.php. Prašnikar je priporočil še rezervacijo prenočišča v planinskih kočah in opozoril, naj
planinci, ki ne bodo prišli prespat v kočo, o tem pravočasno obvestijo osebje v
koči. Planinska zveza priporoča, da obiskovalci za prenočevanje v planinskih
kočah uporabljajo svojo posteljnino,
ki jo prinesejo s seboj.
Večina
planinskih koč je že odprtih, preostale - predvsem visokogorske - bodo
svoja vrata odprle do konca junija. (foto Manca Čujež)
»V primerjavi z letom 2015 je število nesreč nekoliko
manjše, saj letos beležimo 95 posameznih primerov, medtem ko smo jih v letu
2015 v istem obdobju osem več. Še vedno je zaskrbljujoče število mrtvih, saj
smo v letu 2016 iz gora pripeljali že 10 posameznikov, med njimi tudi nekaj primerov
samomorov,« je
statistiko reševanja v gorah ter
primerjavo med letoma 2015 in 2016 (Statistika nesreč od 1. 1. do
6. 6. 2016) predstavil
predsednik GRZS Igor Potočnik. Poudaril
je, da je zdrs še vedno najpogostejši vzrok nesreč v naših gorah, ključno vlogo
pa odigra slaba priprava na turo vključno s precenjevanjem lastnih sposobnosti,
malomarnostjo, neupoštevanjem pravil hoje, objestnostjo ter nepravilno oz.
pomanjkljivo opremljenostjo. Gorski reševalci so letos največkrat pomagali
državljanom Slovenije, sledijo Hrvati, nato Nemci in Poljaki, med najbolj
obremenjena društva GRS v začetku leta pa sodijo Kamnik, Tolmin, Radovljica in
Bohinj.
Robert Kralj,
vodja gorske enote Policije in pomočnik vodje Letalske policijske enote, je
predstavil helikoptersko reševanje v
gorah. »Prvi
junijski konec tedna se je že začelo redno
helikoptersko dežurstvo gorskih reševalcev, zdravnikov in policistov na Brniku,
ki bo potekalo do 2. oktobra, junija in septembra od petka do nedelje, julija
in avgusta pa vse dni v tednu,« je napovedal
Kralj ter opisal ustrezno ravnanje planincev v primeru prihoda helikopterja na
reševalno intervencijo, kjer je najpomembneje, da poškodovanega ne puščamo
samega, sebe in poškodovanega zavarujemo pred pišem helikopterja in padajočim
kamenjem ter upoštevamo navodila reševalcev. » V primeru nesreče vedno kličite
112 in nikamor drugam, saj s tem
skrajšate odzivni čas gorskih reševalcev. Za nas je neprecenljivo tudi, da nam na
mestu nesreče signalizirajo le tisti, ki so tam, in ne kar vsi mahajo v pozdrav,«
je še opozoril. Več o helikopterskem reševanju si lahko preberete tukaj.
Redno helikoptersko dežurstvo gorskih
reševalcev, zdravnikov in policistov na Brniku junija in septembra
poteka od petka do nedelje, julija in avgusta pa vse dni v tednu. (foto Matjaž Šerkezi)
V
Kranju je bil premierno predvajan kratki
film o gorskem reševanju, ki govori o najplemenitejši dejavnosti – reševanju
človeških življenj. Gorski reševalci za omenjeno delo niso plačani, je pa
najlepše plačilo zanje vsako rešeno življenje in vsako leto jih je kar nekaj.
Poleg reševalcev na terenu, ki vsakič opravijo največji del reševanja, ne glede
na vremenske pogoje, letni čas ali uro, je pri reševanju nepogrešljiv del tudi
pomoč helikopterja Policije in Slovenske vojske. »Poskusil sem pokazati točno tisto, kar reševalce v očeh mnogih dela
heroje. Ne samo tekanja, reševanja, spuščanja po vrvi, letenja s helikopterjem
in oskrbovanja ran, kar sicer delajo tudi švicarski, pa francoski in še kateri
reševalci, temveč redkejšo, v Sloveniji skoraj edinstveno in plemenito –
prostovoljsko plat,« je
izpostavil režiser in scenarist filma Anže
Čokl. Predstavitveni film GRZS
je dosegljiv na spletu, zgodba in ozadje snemanja
filma s fotografijami so objavljeni na tej povezavi. Več o filmu in njegovem
nastajanju tudi v dodatnem gradivu.
Predstavitveni film Gorske reševalne zveze Slovenije
Turno kolesarstvo postaja vse bolj
priljubljena dejavnost članov PZS. Kot dodatno spodbudo za njegov razvoj je Komisija
za turno kolesarstvo PZS
pripravila krožno kolesarsko pot, ki obide vse pomembnejše slovenske gorske
skupine, meri okoli 1800 kilometrov in premaga 50.000 metrov višinske razlike v
vzponu. Slovenska
turnokolesarska pot
(STKP) je izrazit primer prispevka k trajnostni mobilnosti in eden izmed večjih
projektov na področju kolesarjenja na Slovenskem. »Osnovna trasa poti tehnično ni posebej zahtevna, saj želimo pritegniti
širok krog turnih kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod bo treba kolo tudi
potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah,
poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah. Osnovni trasi bomo postopoma dodajali
kratke zahtevnejše različice, namenjene predvsem spustom. Speljana je tako, da
pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želimo spodbuditi obiskovalce, da
se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom,« je novo
kolesarsko pridobitev predstavil načelnik Komisije za turno kolesarstvo PZS Jože Rovan in še dodal: »Kolesarji, ki se bodo orientirali s pomočjo
GPS-sledi, zemljevidov in dvonamenskih markacij, bodo na poti spoznali pestrost
slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in
tehnične zgodovine. Poteka mimo 109 kontrolnih točk, med njimi je tudi okoli 50
planinskih koč v manj obiskanih hribovitih predelih, in kolesarji bodo obisk
dokazali z odtisom žigov v Dnevnik STKP.« Podrobnejšo predstavitev STKP najdete na tej povezavi
Slovenska turnokolesarska pot obide vse pomembnejše slovenske gorske
skupine, meri okoli 1800 kilometrov in premaga 50.000 metrov višinske razlike v
vzponu. (foto Jože Rovan)
»PZS že vrsto let sodeluje z
Zavarovalnico Triglav pri vseslovenski ekološki akciji Očistimo naše gore, ki
prerašča svoj osnovni namen in se širi tudi na področje varnosti v gorah in
ozaveščanja obiskovalcev,«
je za konec povedal generalni sekretar PZS Matej
Planko, Ana Cergolj Kebler iz
Zavarovalnice Triglav, vodja projekta Očistimo naše gore, pa je predstavila
brezplačno mobilno aplikacijo Gorski
vodnik,
ki bo v pomoč planincem pri načrtovanju poti v slovenske gore: »V aplikaciji boste med drugim našli 6.219
odsekov poti v skupni dolžini 9.872 km, 1.972 planinskih poti, 536 vrhov, 176
planinskih koč, bivakov in zavetišč, ki delujejo pod okriljem PZS, 77 naravnih
znamenitosti, 69 planin in 665 parkirišč oziroma izhodišč.« Več o
aplikaciji lahko izveste tukaj.
Srečno in varen korak!
Manca Čujež
------------------------ Medijske objave: Planinska sezona je pred vrati (TV Slovenija 1, Slovenska kronika) Radio Slovenija (Danes do 13:00; od 18:20) Ob začetku poletne planinske sezone nasveti za varno pot v gore (STA) Brez primerne opreme se obrnite proti dolini, gore bodo počakale! (Siol.net) Previdno v gorah: kljub soncu lahko naletite na sneg (Pop TV, 24ur.com) V gore le opremljeni in telesno dobro pripravljeni (Delo) V gore po pameti (Večer) Res je sončno in lepo, toda ponekod so še zaplate snega (Svet24.si) Pred poletno planinsko sezono PZS, GRZS in Policija za varnejši obisk gora (Demokracija) Planinci, reševalci in policija za varnejši obisk gora (Radio Krka) Digitalna pomoč na poti v hribe (Primorske novice) |