NOVICE
sreda, 3. avgust 2016, ob 22.20 uri, ogledov: 10390 Športno plezanje na olimpijskih igrah Tokio 2020| Športno plezanje | | | Komisija za športno plezanje | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Na zasedanju skupščine Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki v Riu de Janeiru poteka v dneh pred odprtjem XXXI. olimpijskih iger, so 3. avgusta 2016 odločili o uvrstitvi petih novih panog na spored iger v Tokiu leta 2020, kjer bo premierno na sporedu tudi športno plezanje. Slovenija je ob dolgoletnih uspehih naših tekmovalcev prava športnoplezalna velesila, zato je odločitev o olimpijski prihodnosti tega športa prinesla veliko veselja, pa tudi nekaj tehtnih premislekov. Dan prej je tekmovalno turno smučanje postalo šport, priznan s strani MOK, kar mu daje možnost, da se pojavi na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah. |
"Veseli smo, da bo športno plezanje sodelovalo na olimpijskih igrah v Tokiu," je odločitev MOK pozdravil predsednik Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) Marco Scolaris. "Olimpijske
igre so bile naše sanje že dlje časa in naša prizadevanja so zdaj
poplačana. Mednarodnemu olimpijskemu komiteju bi se želeli zahvaliti za
edinstveno priložnost našemu športu." Športno plezanje je bilo soglasno uvrščeno na program olimpijskih iger Tokio 2020, za nadaljnje obdobje se bo odločalo pozneje.
 Septembra
2014 je MOK soglasno odobril projekt Olimpijska agenda 2020 za sprejem
novih športnih disciplin na olimpijske igre leta 2020. Potem ko sta
Mednarodna zveza za športno plezanje in Planinska zveza Japonske lani
predstavili svoj predlog, se je v ožji izbor uvrstilo osem športov.
Junija je tudi izvršni odbor MOK potrdil predlog petih novih panog,
končno odločitev pa so sprejeli na 129. zasedanju skupščine MOK v Riu de
Janeiru. Danes je vseh pet športov – baseball/softball, karate,
rolkanje, športno plezanje in deskanje na valovih – postalo del
olimpijske družine.
Športno plezanje uteleša temeljne
vrednote olimpijskega gibanja – je razburljivo, zdravo, cenovno dostopno
in razširjeno na vseh celinah. Ženske in mladi so v športu dobro
zastopani, prav tako sodelujejo osebe s posebnimi potrebami. Njegova
priljubljenost narašča in več vodilnih športnikov prihaja z Japonske,
gostiteljice OI 2020. Tudi Slovenija je ob dolgoletnih uspehih
slovenskih športnih plezalcev prava velesila, zato je odločitev o
olimpijski prihodnosti športnega plezanja prinesla veliko veselja, pa
tudi nekaj tehtnih premislekov.
 "Olimpijski
komite Slovenije je zelo vesel te novice in čestita Planinski zvezi
Slovenije, ker je stopila v družino olimpijskih športnih panog.
Odločitev je pomembna za slovenski šport, ker smo zelo uspešni v
športnem plezanju in si tako na olimpijskih igrah v Tokiu povečujemo
možnosti za slovenske medalje, hkrati pa je velika spodbuda in dosežek
za sam šport, saj je pridobil bistveno večje možnosti za nadaljnji
razvoj," je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Edvard Kolar.
 "Uvrstitev
športnega plezanja v olimpijski program pomeni za naše plezalce veliko
priložnost, da svojo kakovost potrdijo tudi na največji športni
prireditvi. Planinska zveza Slovenije s tem nosi še večjo skrb in
odgovornost za vsakoletno zagotavljanje materialnih in kadrovskih
pogojev za delovanje njenih reprezentanc. Ob uvrstitvi plezanja v razred
olimpijskih športov si od sponzorjev in javnih virov obetamo večje
finančne vložke, ki bodo tekmovalcem omogočili kar najboljše pogoje za
štiriletni olimpijski ciklus priprav. Čim prej moramo v Sloveniji začeti
načrtne priprave tudi v disciplini hitrost, ki bo ena od treh
olimpijskih preizkušenj. Te discipline do zdaj v Sloveniji na najvišji
ravni nismo gojili. Svetovna konkurenca se bo zdaj prav gotovo povečala,
saj bodo zlasti azijske države začele veliko več vlagati v ta šport.
Nastop v Tokiu bo omogočen le peščici najboljših na svetu, med katerimi,
upam, bosta vsaj dva slovenska predstavnika. Glede na vrhunske
rezultate naših plezalcev v zadnjih letih in močan potencial lahko čez
štiri leta računamo tudi na olimpijsko medaljo," napoveduje načelnik Komisije za športno plezanje Planinske zveze Slovenije Aleš Pirc.
 Tomo Česen,
ki je vsestransko prispeval k razvoju športnega plezanja v Sloveniji in
je dolgoletni organizator tekme svetovnega pokala v težavnosti v
Kranju, katere lansko 20. izvedbo so si ogledali tudi predstavniki MOK,
je dejal: "Že pred nekaj časa sem izjavil, da si športno plezanje
zasluži mesto na olimpijskih igrah. Zato sem vesel te odločitve MOK. Kaj
vse se bo zaradi te odločitve spremenilo v športnem plezanju, je v tem
trenutku še preuranjeno ugotavljati. Vsekakor upam, da bo naš šport
ostal takšen, kot smo ga poznali do zdaj. Da se bo to zgodilo, so v
veliki meri odgovorne tako zveze v državah po svetu kot krovna
mednarodna zveza IFSC."
 Selektor in trener slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren napoveduje: "Kot
za vsakega športnika je seveda tudi za trenerja želja, da nekoč
pripelje svoje varovance ali ekipo do nastopa na olimpijskih igrah, zato
seveda toplo pozdravljam odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Veseli smo, da bomo postali del olimpijskih iger. Res je, da format –
kombinacija težavnosti, balvanov in hitrosti – ni najbolj posrečen, a
sprejemam dejstvo, da tudi v drugih športih ni bil na samem začetku.
Verjamem, da se dokažemo in da bomo sčasoma prišli do možnosti za
medalje v posameznih disciplinah. Kot reprezentanca se bomo z veseljem
pripravljali na olimpijsko leto in s ponosom zastopali barve Slovenije."
 Mina Markovič,
evropska prvakinja, svetovna podprvakinja in trikratna skupna
zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, je odločitev
pospremila z naslednjimi besedami: "Športno plezanje si kot zelo
hitro razvijajoč in priljubljen šport vsekakor zasluži mesto med
olimpijskimi športi. Tekmovanja so dobro organizirana, zanimiva in
razumljiva tudi za nepoznavalce, rezultati lepo merljivi, šport je
prisoten na vseh celinah. Imamo močno in stabilno mednarodno zvezo za
tekmovanja in nadaljnji razvoj tega športa. Olimpijska prihodnost mu bo
omogočila tudi dober razvoj in tako splošno kot tudi medijsko
prepoznavnost. Škoda je edino, da je za zdaj v olimpijsko središče
sprejeta le kombinacija vseh treh tekmovalnih disciplin (težavnost,
balvani in hitrost), ki so med seboj precej različne in vsaka zase
zahtevajo specializacijo. Takšen sistem tekmovanja bo sicer odražal
najbolj vsestranskega plezalca, vendar vprašanje, kako vrhunskega v le
eni od teh disciplin. Vsekakor pa ogromna in zelo dobrodošla pridobitev
za športno plezanje, ki si mesto med olimpijskimi športi zagotovo
zasluži!"
 Evropska podprvakinja v težavnosti ter svetovna in evropska mladinska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju Janja Garnbret, letos nepremagljiva v svetovnem pokalu v težavnosti, se pri rosnih 17 letih lahko nadeja nastopa na OI Tokio 2020: "Udeležba
na olimpijskih igrah so sanje vsakega športnika. S strastno predanostjo
vlagamo ogromno truda za doseganje čim boljših rezultatov na tekmah,
kjer vsak spoštuje tekmece. Udeležba na olimpijskih igrah z dobrimi
rezultati bi bila vrhunec naših prizadevanj ter izpolnitev mojih ambicij
in želja. Nastop na svetovnih prvenstvih mi je v veliko zadovoljstvo in
čast, ampak priložnost za sodelovanje na OI se ponudi samo enkrat ali
dvakrat v karieri. Ker je športno plezanje postalo olimpijski šport, bo
dobilo velik ugled in spoštovanje. Moram pa priznati, da mi ni všeč
format, v katerem so ga sprejeli, kar pomeni, da bodo podelili samo en
komplet medalj. Zame osebno hitrostno plezanje ne predstavlja plezalnega
izziva, saj tekmovalci plezajo vedno enako smer, na enakem naklonu, čar
plezanja ni v hitrosti. Če želijo narediti kombinacijo, naj bosta to
balvansko in težavnostno plezanje, saj sta to obliki, ki najbolj opišeta
plezanje, zato mislim, da morajo pred izvedbo na olimpijskih igrah ta
format dobro premisliti in ga izpopolniti."
 Domen Škofic,
najuspešnejši slovenski reprezentant s tremi zmagami v svetovnem pokalu
v težavnosti, ob olimpijskem obetu prav tako razmišlja o prilagojenem
formatu športnega plezanja: "Kot vsak športnik si tudi jaz želim, da
bi nekega dne nastopil na olimpijskih igrah. Ko pomislim, da obstaja
velika možnost, da se to zgodi že čez štiri leta v Tokiu, postanem zelo
vznemirjen. Športno plezanje bo kot olimpijska panoga končno dobilo
vrednost in prepoznavnost, ki si jo več kot zasluži. Vrhunski športniki
se bomo končno lahko popolnoma posvetili svoji strasti in dejansko od
tega tudi živeli. To se sliši sanjsko, vendar ni vse tako pozitivno, kot
se zdi. Plezanje naj bi se pridružilo olimpijskim športom v obliki
kombinacije vseh treh disciplin, kar pomeni drastično spremembo športa,
kot ga poznamo. Hitrostno plezanje se je v zadnjih letih drastično
spremenilo. Zaradi istega naklona, istih oprimkov in istih gibov je po
mojem mnenju postalo bolj podobno atletiki kot pa plezanju. Čar plezanja
je, da je vedno nekaj novega, da je treba razmišljati in uporabiti vse
možne gibe za rešitev ugank v steni. Menim, da mora priti plezanje na
igre kot kombinacija težavnosti in balvanov, saj sta najčistejši in
najosnovnejši obliki plezanja! Kaj nam pomaga, da pridemo na olimpijske
igre, če bo šport popolnoma drugačen, kot ga poznamo? Vsekakor pa bom
užival v plezanju popolnoma enako, kot če ne bi postal olimpijski
šport."
Pod okriljem Planinske zveze
Slovenije oz. njene Komisije za gorske športe deluje tudi slovenska
reprezentanca v tekmovalnem turnem smučanju, ki jo je 2. avgusta
razveselila novica, da je tekmovalno turno smučanje postalo šport,
priznan s strani MOK, kar mu daje možnost, da se pojavi na prihodnjih
zimskih olimpijskih igrah. "Mednarodna zveza za turno smučanje (ISMF)
je s t. i. polnim priznanjem še korak bližje zimskim olimpijskim igram.
To je hkrati priznanje tako organizaciji ISMF kot tudi samemu športu in
športnikom. Držimo pesti, da bomo turno smučanje videli na zimskih
olimpijskih igrah že leta 2022. Nekaj več upanja je tudi zaradi dejstva,
da je ISMF trenutno edina federacija v skupini zimskih športov, katere
športna panoga še ni del zimskih olimpijskih iger," je odločitev pozdravil trener in selektor slovenske reprezentance Iztok Cukjati. Vprašanje, če bo trenutno najuspešnejši slovenski turni smučar Nejc Kuhar takrat še tekmoval, a se je odločitve zelo razveselil, "saj
bo turno smučanje postalo prepoznavnejše, predvsem za mlade, ki jih v
naših vrstah manjka, pa bo lahko tudi velika spodbuda za ukvarjanje s
tem športom s ciljem nastopa na olimpijskih igrah".
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Septembra
2014 je MOK soglasno odobril projekt Olimpijska agenda 2020 za sprejem
novih športnih disciplin na olimpijske igre leta 2020. Potem ko sta
Mednarodna zveza za športno plezanje in Planinska zveza Japonske lani
predstavili svoj predlog, se je v ožji izbor uvrstilo osem športov.
Junija je tudi izvršni odbor MOK potrdil predlog petih novih panog,
končno odločitev pa so sprejeli na 129. zasedanju skupščine MOK v Riu de
Janeiru. Danes je vseh pet športov – baseball/softball, karate,
rolkanje, športno plezanje in deskanje na valovih – postalo del
olimpijske družine.
"Olimpijski
komite Slovenije je zelo vesel te novice in čestita Planinski zvezi
Slovenije, ker je stopila v družino olimpijskih športnih panog.
Odločitev je pomembna za slovenski šport, ker smo zelo uspešni v
športnem plezanju in si tako na olimpijskih igrah v Tokiu povečujemo
možnosti za slovenske medalje, hkrati pa je velika spodbuda in dosežek
za sam šport, saj je pridobil bistveno večje možnosti za nadaljnji
razvoj," je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja – Združenja športnih zvez Edvard Kolar.
"Uvrstitev
športnega plezanja v olimpijski program pomeni za naše plezalce veliko
priložnost, da svojo kakovost potrdijo tudi na največji športni
prireditvi. Planinska zveza Slovenije s tem nosi še večjo skrb in
odgovornost za vsakoletno zagotavljanje materialnih in kadrovskih
pogojev za delovanje njenih reprezentanc. Ob uvrstitvi plezanja v razred
olimpijskih športov si od sponzorjev in javnih virov obetamo večje
finančne vložke, ki bodo tekmovalcem omogočili kar najboljše pogoje za
štiriletni olimpijski ciklus priprav. Čim prej moramo v Sloveniji začeti
načrtne priprave tudi v disciplini hitrost, ki bo ena od treh
olimpijskih preizkušenj. Te discipline do zdaj v Sloveniji na najvišji
ravni nismo gojili. Svetovna konkurenca se bo zdaj prav gotovo povečala,
saj bodo zlasti azijske države začele veliko več vlagati v ta šport.
Nastop v Tokiu bo omogočen le peščici najboljših na svetu, med katerimi,
upam, bosta vsaj dva slovenska predstavnika. Glede na vrhunske
rezultate naših plezalcev v zadnjih letih in močan potencial lahko čez
štiri leta računamo tudi na olimpijsko medaljo," napoveduje načelnik Komisije za športno plezanje Planinske zveze Slovenije Aleš Pirc.
Tomo Česen,
ki je vsestransko prispeval k razvoju športnega plezanja v Sloveniji in
je dolgoletni organizator tekme svetovnega pokala v težavnosti v
Kranju, katere lansko 20. izvedbo so si ogledali tudi predstavniki MOK,
je dejal: "Že pred nekaj časa sem izjavil, da si športno plezanje
zasluži mesto na olimpijskih igrah. Zato sem vesel te odločitve MOK. Kaj
vse se bo zaradi te odločitve spremenilo v športnem plezanju, je v tem
trenutku še preuranjeno ugotavljati. Vsekakor upam, da bo naš šport
ostal takšen, kot smo ga poznali do zdaj. Da se bo to zgodilo, so v
veliki meri odgovorne tako zveze v državah po svetu kot krovna
mednarodna zveza IFSC."
Selektor in trener slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren napoveduje: "Kot
za vsakega športnika je seveda tudi za trenerja želja, da nekoč
pripelje svoje varovance ali ekipo do nastopa na olimpijskih igrah, zato
seveda toplo pozdravljam odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja.
Veseli smo, da bomo postali del olimpijskih iger. Res je, da format –
kombinacija težavnosti, balvanov in hitrosti – ni najbolj posrečen, a
sprejemam dejstvo, da tudi v drugih športih ni bil na samem začetku.
Verjamem, da se dokažemo in da bomo sčasoma prišli do možnosti za
medalje v posameznih disciplinah. Kot reprezentanca se bomo z veseljem
pripravljali na olimpijsko leto in s ponosom zastopali barve Slovenije."
Mina Markovič,
evropska prvakinja, svetovna podprvakinja in trikratna skupna
zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, je odločitev
pospremila z naslednjimi besedami: "Športno plezanje si kot zelo
hitro razvijajoč in priljubljen šport vsekakor zasluži mesto med
olimpijskimi športi. Tekmovanja so dobro organizirana, zanimiva in
razumljiva tudi za nepoznavalce, rezultati lepo merljivi, šport je
prisoten na vseh celinah. Imamo močno in stabilno mednarodno zvezo za
tekmovanja in nadaljnji razvoj tega športa. Olimpijska prihodnost mu bo
omogočila tudi dober razvoj in tako splošno kot tudi medijsko
prepoznavnost. Škoda je edino, da je za zdaj v olimpijsko središče
sprejeta le kombinacija vseh treh tekmovalnih disciplin (težavnost,
balvani in hitrost), ki so med seboj precej različne in vsaka zase
zahtevajo specializacijo. Takšen sistem tekmovanja bo sicer odražal
najbolj vsestranskega plezalca, vendar vprašanje, kako vrhunskega v le
eni od teh disciplin. Vsekakor pa ogromna in zelo dobrodošla pridobitev
za športno plezanje, ki si mesto med olimpijskimi športi zagotovo
zasluži!"
Evropska podprvakinja v težavnosti ter svetovna in evropska mladinska prvakinja v težavnostnem in balvanskem plezanju Janja Garnbret, letos nepremagljiva v svetovnem pokalu v težavnosti, se pri rosnih 17 letih lahko nadeja nastopa na OI Tokio 2020: "Udeležba
na olimpijskih igrah so sanje vsakega športnika. S strastno predanostjo
vlagamo ogromno truda za doseganje čim boljših rezultatov na tekmah,
kjer vsak spoštuje tekmece. Udeležba na olimpijskih igrah z dobrimi
rezultati bi bila vrhunec naših prizadevanj ter izpolnitev mojih ambicij
in želja. Nastop na svetovnih prvenstvih mi je v veliko zadovoljstvo in
čast, ampak priložnost za sodelovanje na OI se ponudi samo enkrat ali
dvakrat v karieri. Ker je športno plezanje postalo olimpijski šport, bo
dobilo velik ugled in spoštovanje. Moram pa priznati, da mi ni všeč
format, v katerem so ga sprejeli, kar pomeni, da bodo podelili samo en
komplet medalj. Zame osebno hitrostno plezanje ne predstavlja plezalnega
izziva, saj tekmovalci plezajo vedno enako smer, na enakem naklonu, čar
plezanja ni v hitrosti. Če želijo narediti kombinacijo, naj bosta to
balvansko in težavnostno plezanje, saj sta to obliki, ki najbolj opišeta
plezanje, zato mislim, da morajo pred izvedbo na olimpijskih igrah ta
format dobro premisliti in ga izpopolniti."
Domen Škofic,
najuspešnejši slovenski reprezentant s tremi zmagami v svetovnem pokalu
v težavnosti, ob olimpijskem obetu prav tako razmišlja o prilagojenem
formatu športnega plezanja: "Kot vsak športnik si tudi jaz želim, da
bi nekega dne nastopil na olimpijskih igrah. Ko pomislim, da obstaja
velika možnost, da se to zgodi že čez štiri leta v Tokiu, postanem zelo
vznemirjen. Športno plezanje bo kot olimpijska panoga končno dobilo
vrednost in prepoznavnost, ki si jo več kot zasluži. Vrhunski športniki
se bomo končno lahko popolnoma posvetili svoji strasti in dejansko od
tega tudi živeli. To se sliši sanjsko, vendar ni vse tako pozitivno, kot
se zdi. Plezanje naj bi se pridružilo olimpijskim športom v obliki
kombinacije vseh treh disciplin, kar pomeni drastično spremembo športa,
kot ga poznamo. Hitrostno plezanje se je v zadnjih letih drastično
spremenilo. Zaradi istega naklona, istih oprimkov in istih gibov je po
mojem mnenju postalo bolj podobno atletiki kot pa plezanju. Čar plezanja
je, da je vedno nekaj novega, da je treba razmišljati in uporabiti vse
možne gibe za rešitev ugank v steni. Menim, da mora priti plezanje na
igre kot kombinacija težavnosti in balvanov, saj sta najčistejši in
najosnovnejši obliki plezanja! Kaj nam pomaga, da pridemo na olimpijske
igre, če bo šport popolnoma drugačen, kot ga poznamo? Vsekakor pa bom
užival v plezanju popolnoma enako, kot če ne bi postal olimpijski
šport."
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih