Dostop do baznega tabora pod Gašerbrumom IV po ledeniku Baltoro (foto Aleš Česen)
Česen in Lindič sta dobro uigrana naveza, ki je skupaj plezala že na odpravah v indijski Himalaji, na Aljaski in zdaj že drugič v Karakorumu, leta 2015 sta skupaj z Markom Prezljem prejela tudi ugledno alpinistično nagrado zlati cepin za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja.
V Pakistan sta prispela 15. junija in dva tedna pozneje dosegla bazni
tabor pod Broad Peakom. Opravila sta dve aklimatizacijski turi in se 12. julija kot za zdaj edina alpinista v letošnji sezoni povzpela na vrh Broad Peaka, dvanajste najvišje gore na svetu. Letos mineva tudi 30 let od prvega slovenskega vzpona na 8047 metrov visok vrh: Bogdan Biščak in Viki Grošelj sta se na Broad Peak povzpela 28. julija 1986, dan pozneje je uspeh dopolnila še prva Slovenka na osemtisočaku Marija Štremfelj; na ta osemtisočak se je povzpelo skupno dvanajst članov odprave Karakorum 1986.
Luka Lindič na vršnem grebenu Broad Peaka (foto Aleš Česen)
Četudi nekaj metrov višji, a tehnično bistveno manj zahteven Broad
Peak je bil le aklimatizacijski vzpon slovenske dvojice, ki je za
osrednji cilj odprave, ki jo je podprla tudi Planinska zveza Slovenije,
izbrala vzpon na Gašerbrum IV (7925 m) čez mogočno zahodno steno, znano
kot 'Shining Wall'. "Steno razumeva kot velik izziv, ki se ga je
treba lotiti z vsem spoštovanjem, resnostjo in previdnostjo. Zavedava
se, da je uspeh v tej steni vse prej kot samoumeven," je pred odhodom v Pakistan poudaril vodja odprave Aleš Česen.
Več kot tri tisoč metrov strmo dvigajoča se nad ledenikom Baltoro, ta
legendarna stena velja za eno najlepših in najzahtevnejših plezalnih
izzivov, a ker jima razmere niso bile naklonjene, sta se Slovenca
odločila za plezanje po severozahodnem grebenu na severni vrh Gašerbruma IV (7900 m), kar je bil šele četrti vzpon po tej smeri.
Vzpon sta med 23. in 26. julijem opravila v alpskem slogu in brez
uporabe dodatnega kisika ter se v bazni tabor ob močnemu sneženju varno
vrnila 28. julija.
V spodnjem delu severozahodnega grebena Gašerbruma IV (foto Aleš Česen)
"Velika želja je bila prvenstvena smer v desnem delu zahodne
stene, kjer sva pričakovala zelo delikatno skalno plezanje na višinah
nad 7500 metrov. Na žalost so bila napovedana obdobja lepega vremena
prekratka za realen poskus v takšnem terenu. Zato sva energijo usmerila v
nekoliko lažji svet severozahodnega grebena te gore. Kot se je izkazalo
med vzponom, sva ravnala popolnoma pravilno. Na dan, ko sva dosegla
severni vrh, naju je slabo vreme začelo prehitevati po desni. Samo
trezne odločitve in velika vztrajnost so naju relativno varno pripeljale
nazaj v dolino," je Česen sporočil iz Pakistana. Alpinista se v Slovenijo vrneta v ponedeljek, 8. avgusta, zvečer.
Severozahodni greben Gašerbruma IV nekje na višini 6700 metrov (foto Aleš Česen)
"Za vzpon v Gašerbrumu IV nama je bilo namenjeno najdaljše okno
lepega vremena na celotni odpravi, dolgo dva dni in pol. Samo najina
hitra odzivnost in motivacija sta nama omogočili, da sva lahko takšno
turo izpeljala v tako kratkem obdobju. Celotno turo nama je največ težav
povzročal nepredelan sneg, zaradi česar je bilo potrebnega veliko
napornega gaženja. Bilo je že blizu, da bi se obrnila že pred severnim
vrhom, saj je bilo vreme tako slabo. Neverjetno je to, da sva na
severnem vrhu nekaj minut uživala v soncu, preden naju je na sestopu
spet zajelo slabo vreme. Sestop je bil zelo zahteven, ves čas v zelo
slabi vidljivosti in ob številnih kložastih plazovih. Mislim, da sva
lahko ponosna, kako sva izpeljala odpravo, v razmerah, ki sva jih
imela," je odpravo podoživel Luka Lindič.
Začetek plezanja z zadnjega bivaka na Gašerbrumu IV, 7500 metrov visoko (foto Aleš Česen)
Prvi vzpon na Gašerbrum IV, 17. najvišjo goro na svetu, je leta 1958 po severovzhodnem grebenu uspel italijanskima alpinistoma Valterju Bonattiju in Carlu Mauriju. Strma zahodna stena je samevala vse do leta 1985, ko se je vanjo odpravila avstrijsko-poljska naveza Robert Schauer in Voytek Kurtyka,
ki sta v devetih dneh v alpskem slogu preplezala steno, ob poslabšanju
vremena in pomanjkanju hrane pa jima je zmanjkalo moči za vrh. Leto
pozneje se je po severozahodnem grebenu na vrh Gašerbruma IV povzpela
avstralsko-ameriška naveza Greg Child, Tim Macartney-Snape in Tom Hargis. To zahtevno smer je tri desetletja pozneje, med 23. in 26. julijem 2016, kot tretja ponovila slovenska naveza Česen-Lindič,
ki je zaradi poslabšanja vremena vzpon končala na severnem vrhu
Gašerbruma IV. V zahodno steno karakorumskega orjaka se je leta 1995
podal že slovenski alpinist Slavko Svetičič, ki je med solo
vzponom dosegel višino 7100 metrov, a je v snežnem viharju za vedno
ostal na gori. Prva, ki je preplezala zahodno steno (čez centralno
rebro) in se povzpela na vrh, pa je bila leta 1997 korejska naveza Bang Jung-ho, Kim Tong-kwan in Yoo Huk.
Aleš Česen v boju z globokim snegom na Gašerbrumu IV (foto Luka Lindič)
"Vsekakor gre za vrhunski vzpon. Zahodna stena
Gašerbruma IV je ena najmogočnejših in verjetno ena najtežje
preplezljivih sten najvišjih gora sveta. Dosedanje število alpinistov na
vrhu pove veliko o resnosti vzpona na to mogočno goro, po katerikoli
smeri. Žal nam je Slovencem gora že vzela vrhunskega Slavka Svetičiča
pri poskusu prvenstvenega vzpona v zahodni steni. Takrat je Slavca
zaustavilo slabo vreme. Kolikor sem bil seznanjen z dogajanjem na
Česnovi in Lindičevi odpravi, je vreme tudi tokrat vplivalo na potek
dogodkov, saj sta fanta že na Broad Peaku gazila globok sneg proti vrhu,
ki sta ga dosegla, in tudi sicer nista imela daljših obdobij stabilnega
vremena. Sicer še nisem seznanjen s podrobnostmi vzpona, a verjamem, da
sta fanta morala dati v takih snežnih razmerah vse od sebe," je vzpon ocenil načelnik Komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije Miha Habjan in dodal: "Še
enkrat, vrhunski vzpon, ki ga lahko opravi samo resnično izkušena,
telesno in psihično zelo močna naveza, kar Česen in Lindič vsekakor sta.
Ne nazadnje slovenski alpinisti v zadnjih letih nismo opravili veliko
podobnih vzponov, predvsem v smislu nadmorske višine gore in višine
stene, ki sta v primeru Gašerbruma IV zelo veliki. Upam si celo trditi,
da trenutno, tako v Sloveniji kot tudi sicer, ni veliko alpinistov, ki
so sposobni opraviti tak vzpon. Poklon alpinistoma in se že veselim
podrobnosti, ki bodo pokazale, kako resen vzpon sta fanta opravila.
Bravo!"
Manca Čujež
|