NOVICE
četrtek, 11. avgust 2016, ob 9.40 uri, ogledov: 5687 Dober obisk in številne pridobitve planinskih koč| Koče | | | Gospodarska komisija | | | Planinsko društvo Ljubljana-Matica | Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela | Planinsko društvo za Selško dolino Železniki | Planinsko društvo Gornji Grad | Planinsko društvo Poljčane | | | | Objavil(a): Manca Ogrin | | Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije (PZS) je v sredini poletne planinske sezone 2016 na osnovi vprašalnika izvedla oceno uspešnosti obratovanja planinskih koč. V Sloveniji je 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč. Vreme, ki v precejšnji meri vpliva na obisk gora in planinskih koč, je bilo maja in junija spremenljivo in ne najugodnejše, julijsko jasnejše vreme pa je v gore privabilo več obiskovalcev. Po dosedanji oceni je sezona v planinskih kočah približno enaka povprečju zadnjih petih let. |
"Po oceni ima dobre tri četrtine
planinskih koč približno enako število obiskovalcev v prvi polovici
sezone, kot je povprečje zadnjih petih let. Nekaj koč beleži boljši
obisk, nekaj koč slabšega. Tako pri številu nočitev kot pri številu
nočitev tujih gostov je dve tretjini koč na ravni petletnega povprečja,
od preostalih koč pa nekaj več koč beleži manjše število nočitev, nekaj
koč pa kljub temu več nočitev. Pri
skupnem prometu polovica koč ocenjuje, da je promet enak povprečju
zadnjih petih let. Primerjalno za prejšnja leta je bila sezona 2015 zelo
dobra, 2014 izrazito slaba, sezona 2016 pa je nekje v povprečju oziroma
primerljiva z letoma 2012 in 2013," je razultate vprašalnika povzel Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije.
Glavna pridobitev velikega števila
planinskih koč v letu 2016 je ureditev delujočega interneta in davčnih
blagajn, ki jih tudi za vse planinske koče brez izjem zahteva
zakonodaja. Poleg tega je bilo pred sezono izvedenih več pridobitev v
planinskih kočah, kot so čistilne naprave, ureditev okolice, obnova
kuhinje, vodovoda, zalogovnikov za vodo, fasade, zamenjava strešne
kritine in žlebov.
Planinska društva se soočajo z različnimi težavami zaradi vse težjih pogojev za delovno silo v kočah. "Zaradi
bolj zaostrene zakonodaje, ki ne dopušča izjem, je težje pridobiti
kader za planinske koče in hkrati je tudi dražje za planinska društva.
Pri nižje ležečih kočah in tudi kočah sredogorja se nadaljuje trend
manjšega zanimanja za prenočevanje v planinskih kočah. Koče se srečujejo
še s težavami, kot so oskrba z vodo, dostopnost do koče, pridobivanje
dokumentacije, težave z osebjem," razloži Prašnikar in doda, da je
Gospodarska komisija PZS aprila izvedla prva izobraževanja za oskrbnike
planinskih koč, ki so bila med udeleženci zelo dobro sprejeta in jih bo
nadaljevala tudi v prihodnje.
Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS za področje Gospodarske komisije
Med visokogorskimi kočami se z odlično sezono pohvali Triglavski dom na Kredarici
(2515 m, PD Ljubljana - Matica), ki v teh dneh praznuje 120 let. Zaradi
svoje lege in zgodovinskega pomena je postal osrednja koča v
Triglavskem pogorju in je danes po kapaciteti in dejanskih nočitvah
največja planinska koča v Sloveniji. "Letošnja sezona je
nadpovprečna, četudi ne rekordna kot lanska. Delamo dobro in koča je
skoraj polno zasedena, vikendi so rezervirani že do začetka septembra.
Če bo za obisk visokogorja primerno vreme, bo pestro tudi čez teden," je povedal Herman Uranič in potrdil številčen obisk iz tujine:
"Do zdaj je bilo okrog 65 odstotkov tujcev, avgusta nas obišče več
slovenskih planincev, tako da pričakujem razmerje pol-pol. Med tujimi
obiskovalci je največ Nemcev, Avstrijcev, Čehov, Francozov, Nizozemcev
in Angležev." Uranič, ki je bil več let oskrbnik Koče pri
Triglavskih jezerih, še pohvali opremljenost planincev, ki je iz leta v
leto boljša, kot novost pa na koči za simbolično ceno oz. obrabnino
omogočajo tudi izposojo samovarovalnega kompleta, čelade in plezalnega
pasu. Prav tako je nova oskrbniška ekipa razširila jedilnik, tako da je
izbira resnično velika, kuhanje na najvišje ležeči slovenski planinski
koči pa bazira na sveži zelenjavi in domači pripravi.
Z obiskom sta zadovoljna tudi Nika in Tone Čop, oskrbnika Prešernove koče na Stolu (2174 m, PD Javornik – Koroška Bela).
"Do 20. junija je bilo izjemno slabo vreme, zato skoraj ni bilo
obiskovalcev, pozneje se je obisk izboljšal in bil julija zelo dober. Če
se bo stabilno vreme nadaljevalo tudi v drugi polovici poletja, vse
kaže, da bomo imeli letos več nočitev kot lani. Pri nas so slovenski
planinci večinoma dnevni gostje, tujci, ki so na daljših planinskih
turah, pa pogosteje prenočujejo. Največ je Hrvatov, Čehov, Nizozemcev,
tudi Belgijcev, Nemcev, Francozov, obiskali so nas tudi Američani,
Izraelci, celo Novozelandec in Singapurka," pove Čop in doda, da
ponudbo prilagajajo zmožnostim koče, ki je odvisna od deževnice, glede
elektrike pa večinoma od vetra in sončnih celic, kuhajo na štedilnik na
drva in plinski štedilnik, a planinci lahko računajo na dobro planinsko
enolončnico, štruklje, klobase in še kaj. Avgusta se v koči veselijo
velike pridobitve – cisterne za ogrevanje vode za gospodinjstvo.
Triglavski
dom na Kredarici in Prešernova koča na Stolu se pohvalita z dobro prvo
polovico poletne planinske sezone. (foto Manca Čujež)
"Obisk je letos veliko boljši kot
lani, čeprav je bilo prav tako lepo vreme, tako da smo res presenečeni. V
dvajsetih letih smo za trikrat povečali promet v koči," se pohvali Alojz Lotrič, predsednik PD za Selško dolino Železniki, ki upravlja Krekovo kočo na Ratitovcu (1642 m): "Najbolj
znani smo po flancatih, tako kot Trojane po krofih, kar privablja
planince od blizu in daleč. Zadnja leta se pri nas povečuje obisk mladih
družin, veliko je tudi drugih obiskovalcev z vseh koncev Slovenije,
tujcev je približno toliko kot lani." Koča, ki stoji na vršnem
grebenu Ratitovca, je najpogosteje izbira za enodnevne obiskovalce,
prenočitev imajo malo, le planince, ki so na daljši turi proti Triglavu,
pa tudi družine. Pri oskrbovanju koče je aktivnih okrog 40 posameznikov
iz planinskega društva, ki se menjujejo čez leto, poleti pa ob koncu
tedna izmenično priskočijo na pomoč oskrbnici Anici Lotrič.
Stavijo na planinske enolončnice, poleg flancatov pa ponujajo tudi
ocvirkovko in pehtranovo potico. V zadnjih letih so uredili čistilno
napravo, imajo nove sanitarije, rezervoar za vodo, prenovili so del
koče, kar se je pokazalo kot zelo dobra investicija, še poudari Lotrič.
Med večjimi vidnimi investicijami slovenskih planinskih koč je nova zunanja podoba Doma na Menini planini
(1453 m, PD Gornji Grad), ki požanje občudovanje z macesnovo fasado,
prav tako imajo teraso iz macesnovega lesa, nova pridobitev je tudi
čistilna naprava. Branka Ermenc je sicer oskrbnica šele prvo leto, a ocenjuje, da je letošnji obisk dober: "Julija
in v prvih dneh avgusta smo imeli dober obisk. Menina planina ni
izhodiščna točka, ampak planinski cilj, zato se večinoma vsi vrnejo v
dolino in imamo malo nočitev, ker pa je lažje dostopna, tako iz
Savinjske kot iz Tuhinjske doline, nas obiskujejo planinci, kolesarji in
turisti, ki se pridejo naužit lepot in planinskih dobrot." Nova
oskrbnica je na Menini planini ohranila tradicijo ciganskega golaža,
obiskovalce pa privablja tudi z lokalno obarvanimi dobrotami, kot so
suhomesni domači žlikrofi, zgornjesavinjski želodec, domači sir,
jabolčni zavitek, skutina rezina, občasno tudi kislo mleko.
Z letošnjim obiskom so zadovoljni tudi na Krekovi koči na Ratitovcu in Domu na Menini planini. (foto Manca Čujež)
Med nižje ležečimi kočami na severovzhodu Slovenije se dobrega obiska veseli Planinski dom na Boču (658 m, PD Poljčane), od lani prejemnik certifikata družinam prijazna planinska koča, ki ga obišče veliko mladih planincev. "Letošnja
sezona je klasična, nočitve so popolnjene, največ jih imamo v okviru
šolskih, obšolskih in vrtičkarskih dejavnosti, ker smo aktualni zaradi
nižje lege in lažje dostopnosti, tudi za planince iz Prekmurja,
Prlekije, Ptuja, za katere je Boč prvi višji hrib. Med počitnicami nas
veliko obiskujejo stari starši z vnuki, da se umaknejo na malo hladneje,
ob koncu tedna tudi družine in skupine, ki imajo pri nas kakšno
praznovanje," pove dolgoletni oskrbnik Bojan Kamenšek.
'Štajerski Triglav', kot se je prijel vzdevek Boča, v vseh letnih časih
pritegne z razglednim stolpom, spomladi tudi z velikonočnico, ki raste
nedaleč od planinskega doma, kjer si je mogoče poleg drugih planinskih
jedi privoščiti bočki lonec.
Na vrhuncu poletne planinske sezone,
ki traja od sredine julija do sredine septembra, Planinska zveza
Slovenije poudarja, naj si vsak izbere turo, za katero je ustrezno
psihofizično pripravljen in ima zanjo ustrezno opremo, ki jo zna
uporabljati. Pred odhodom v gore naj obiskovalci preverijo vremensko
napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljiva je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine.
Varen planinski korak in na snidenje v gorah!
|
 Komentarji
| |
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih